Trudne misli o modernih časih
v afektu, Aktualno 10.7. 2008
O starih mačkonih sem pred časom že pisal. Spoštovanje sem želel takrat pokazati do nekaterih prvin v njihovem pristopu do življenja. Odobraval sem in še vedno odobravam marsikaj česar se oni oprijemajo domnevno zgolj zaradi svoje starokopitnosti. Saj napredek je po svoje res zanimiva stvar. Ja , ampak v večini primerov res zgolj zanimiva. O koristnosti novotarij bi se dalo na dolgo in široko razpredati. Zaradi svoje atraktivnosti pa seveda novosti privlačijo ljudi, ki si ne morejo predstavljati, da bi kaj počeli “po starem” , če se to isto da početi hitreje, močneje in bolje na nek nov način.Ko sem pred kratkim pisal o travi, me je na blogu zasula horda obiskovalcev in pri nekaj tisoč klikov sem bil že prepričan, da se je števcem zmešalo. Saj konec koncev tej novodobni tehniki pa tudi ne gre sto procentno zaupati sem si mislil. Še več! Zakaj mi sploh laufa na blogu neka evidenca? A mogoče zato, da se zvečer po celem dnevu dela, po popoldanskem šihtu in po bogve čemu še ukvarjam še s to traparijo. In potem vidim deset ljudi več ali deset manj je prebralo moje nakladanje! In s tem podatkom odveslam do postelje in nekje pod sivo skorjo se mi v centru za občutek zadovoljstva zaradi navidez prepotrebnih brezveznih podatkov ustvari blažen mir. Ma ja!!Pa nisem začel razmišljati o tem zaradi nekih velikih stvari , česa okoli globalizacije ali industrializirane družbe. Ne, o tem sem začel razmišljati ravno zaradi starih mačkonov in banalnega predmeta kot so orodje za spravljanje sena. Ja, točno o grabljah sem razmišljal! Ali je bilo res nemogoče razumeti na primer mojega tasta, ko je popravljal grablje? Na jesen je odsekal nekaj palic, da bi potem izmed vseh petih posušenih in olupljenih na poletje odbral katero , ki bi bila primerna za ročaj. Potem je tisti ročaj oblal, lupil in glodal celo popoldne. Še eno popoldne je porabil, da je naredil in zamenjal nekaj zob in nazadnje so bile grablje kot eden ključnih elementov kmečke opreme, poservisirane in pripravljene za delo.No, jaz sem zadevi pristopil drugače. Ribničana na placu sem vprašal koliko stanejo grablje in to tiste s plastičnimi zobmi. Rekel je, da osem evrov. Ker sem imel premalo drobiža , mi jih je dal samo za šest. Šest evrov za vse ure in za vse delo. In s svojo modro potezo sem pritresel orodje na ranč in bil sem nedvomno prepričan, da bo to zadovoljiv dokaz, da se ne splača ukvarjati toliko s starim orodjem. A možakar je le postrani pogledal moje pisane grabljice in rekel:” Kaj si tisto kupoval, saj se dajo še tastare popravt!!”
“Samo šest evrov stanejo!” sem modro pripomnil!
Zastal je sekundo ali dve, kot da mu možgani preračunavajo moje besede
” Poprav’t se dajo !” je zaključil in opravil z mojim kilavim argumentom !
Da je moj očitno bolj premišljen način boljši in naprednejši mi je bilo več kot jasno zato me je takšen odziv nemalo presenetil in jako jezil. Vendar pa proti temu nisem mogel nič. Lahko sem o tem le razmišljal in , glej ga vraga, počasi sem začel dajati staremu prav. Ko sem primerjal najin delovni dan sem počasi prišel do zaključka, da je on s svojim penzionistovskim ritmom poleg vseh opravil , ki so mu jih narekovale navade in razvade lahko kot svoj rezultat dneva ob zid postavil grablje. Jaz sem po svojem šihtu, po na hitro pospravljeni južini, po prečekiranih nekih zadevah na netu, po prebranih vrlo važnih Mailih sedel v avto in se odpeljal na kmete. Spotoma sem se ustavil pri omenjenemu Ribnčanu, potem na bankomatu, kjer sem napolnil telefon. Ta mi je vmes nekajkrat zvonil in nekajkrat sem tudi jaz na vsak način moral nekam klicat. Poleg vsega sem moral še natankati škodo, ki mi je požra štirideset evrov. In vse, čisto vse sem komajda utegnil postoriti. In kaj zdaj? Najprej zanemarimo dejstvo, da sem jaz delavec , stari možak pa je penzionist . Pač, kaj hočemo delavec mora odštihati šiht, upokojenec pa mora oditi že zjutraj na špancir, da je pozneje fraj !!
No, če zanemarimo ta detajl, kaj potem dobimo. Rezultat , ki sem prišel do njega je bil tak, da sem kljub temu, da je on dan preživel počasi, brez panike in po svojih željah, da se je ustavil kadar si je tega zaželel in še polno takega in kljub temu, da sem jaz cel dan bezljal vamo tamo, priključen , povezan , konektan , viden in dosegljiv…ja prav popolnoma ničesar nisem imel za pokazati od celega dneva razen grabelj , ki sem jih naslonil na zid poleg njegovih.
Ja, rezultat je bil popolnoma izenačen , čeprav je eden odlavfav dirko v vrhunskem ritmu, drugi pa nalahko in brez naprezanja, vendar pa z nekim načinom razmišljanja, ki je nam nedosegljiv in , ki si ga zagotovo lahko želimo nazaj samo v najbolj drznih sanjah. Tako lahko o tem razmišljamo samo še skozi lepe zgodbice iz nekih davnih časov. Lahko so to zgodbe o izdelovalcih grabelj ali pa o na primer kitajskem ribiču Wangu!
Wang je ulovil vsak dan eno ribo. Velike ribe so plavale v Rumeni reki in ena je bila ravno dovolj za kosilo zanj in njegovo malo družino. Pa je neki dan pristopil k njemu gospod in ga pobaral:
“Zakaj ne uloviš dveh rib , ribič Wang??”
“Zakaj pa to?”
“Boš eno prodal in boš imel denar!”
“Kaj mi bo denar?” je bedasto vprašal Wang
“Kupil boš čoln, šel na sredo reke in nalovil polno rib!”
“Kaj mi bo polno rib??” ni bilo Wangu nič jasno!
“Jih boš prodal, kupil še več čolnov , najel delavce in oni bodo lovili ribe zate!”
“A potem bomo pojedli več rib za kosilo?” je že malo nejevoljen vprašal Wang.
“To ravno ne, ampak……”
“Kaj pa potem govoričiš!?” mu ni pustil Wang dokončati misli “ eno ribo pa že itak imam!”
10.7. 2008 ob 21:44
Nimam cajta prebrat… ampak lepe pozdrave s Francije. Sma lih povecerjel… pas mal. On passe du bon temps ici et on ne fait gue manger voir les monuments et dormir… je vous dis PAS MAL…
A dimanche et bonsoiree a tous
10.7. 2008 ob 22:10
Jest sm pa prebrala
Rajš mam plastične grable, ka sa bel pisane!
Tud jest na razumem, kva je Eva napisala, upam pa de je napisala kej je idla za večirje
Wang je pametn mož!!!
10.7. 2008 ob 23:02
@eva , hvala za pozdrave. Ostalega pa ne razumem posebno veliko. Mislim, da gledaš spomenike , ješ in spiš. PAS MAL sem pa ocenil, da pomeni SPAT HMAL. No, torej….!!!
@anja, tud ti si pametna!!! Aja, pa exam ?????
10.7. 2008 ob 23:22
Joj ati še tu pavej de sm še tistu jest prevedla
razn tazadnu je čist tvoja stvaritev 
@Eva: Nous avons été très heureux d’apprendre que tu as un grand temps… mais nous voulons toujours que tu reviens bientôt
Ahaaa…tut jest znam:D (ne pavidat če kej ni prov 
)
pas mal
11.7. 2008 ob 07:27
Manžare, dormire in monumenti bi pa že tud brez pomoči razumel, ej!! Spat hmal pa sem potuhtal tako po logiki! A je prov!?!?
11.7. 2008 ob 07:42
Prav prijeten družinski pogovor !
LP
11.7. 2008 ob 07:49
Ja, Mohor in v zelo neposredni povezavi z zgornjim zapisom! A ne?
11.7. 2008 ob 10:12
Off topic
Kako pa kaj novi avto?
11.7. 2008 ob 10:43
Novi avto je do nedelje še na varnem
11.7. 2008 ob 19:46
@fajfk, novi avto sploh ni nov!! Ja, sam je pa citroen
!
@anja, kaj si hotela povedati s tisto nedeljo
!
11.7. 2008 ob 19:48
A pol se boš zdaj lotu še grablje delat al ne???
12.7. 2008 ob 14:36
ja,tastari imajo cajt za vse ,tudi za grablje popravit.
Če je v zagrabku samo ena do dve grabljici (kakor je ponavadi pri nas),potem že požališ tistih šest evrov.Če pelješ grabit celo svojo četico,vsako s svojimi grabljami,potem pa je to že kar precejšen strošek.
12.7. 2008 ob 14:38
Joj, Ditka kako redko meni rata še zbobnat celo četo na kup! Sredi poletja pa še za tako delo pa sploh!
13.7. 2008 ob 07:11
Včasih se človek res vpraša, če je to naspidirano življenje res bolj učinkovito. Tisoči opravkov, ki jih človek ima: zakaj že?
Wang je bil skromen umirjen človek in je že vedel kako in kaj. Človek ne rabi toliko kolikor potreb mu potrošništvo ustvari.