Znano in povsem jasno je, da ljudje svojih misli ne podajajo drug drugemu samo z besedami, ki bi bile za to potrebne. Zraven dodajo še marsikaj, kar obarva, okrasi njihovo govorjenje, marsikaj kar točneje pokaže razpoloženje ali pa zgolj maši luknje med besedami in tako daje govoru bolj tekoč ritem.
Zelo priročne za to nalogo so psovke. Te so sicer, domnevam, prvotno služile samo psovanju, preklinjanju. No, vsaj mislili bi si tako, glede na njihov naziv. Pozneje pa so prevzele tudi druge naloge omenjene že zgoraj. Marsikomu pa so prišle kar lepo v navado in med drugimi besedami pravzaprav nimajo nobene vloge ampak so tam samo zato, ker se je govorec pač navadil , da jih tja vtika vedno in povsod. Na blogih celo opazimo ljudi, ki vulgarno besedišče uporabljajo za oblikovanje imidža in razpoznavnost svojih objav.
Pa ni samo uporaba kletvic dokaj nenadzorovana , še bolj očitno je, da nihče ne razmišlja kaj prida o pomenu teh “krvavo težkih “ besed. Naj le na hitro omenim nekaj takšnih , ki se vsakodnevno slišijo po naših krajih. S svojo raznolikostjo so svojevrsten pokazatelj mešanja jezikov in kultur v zgodovini. Tako s(m)o ljudje zelo dobro obdržali razne nemške “krucefikse, aufbikse, šaize in krucenale”. Prav tako so zelo domače ostali italijanski “porko dioti, putane in mizerije”!
Bežno lahko omenimo tudi kakšno iz domačega preklinjevalskega glosarja, vendar moramo dodati, da so le-te po večini vse premilega zvena za kakšno resno uporabo. Takšni biseri so “krščen matiček, jebela cesta in križana gora”!
No in tako, hoče noče, človek neizogibno pride do tistega glavnega. Zadeva se imenuje “jebem’ti!” . Ja, to pa je nekaj drugega. Psovka uvožena iz južnih , temperamentnih področij je preprosto zakon in mama vseh kletvic. V vseh svojih barvah, niansah in kombinacijah se pojavlja v nešteto variantah, od preprostih sikajočih nekajzložnic pa do dolgih zločestih štren, ki preprosto mejijo na umetnine !
Vendar pa se najprej ustavimo pri načinih uporabe. Za izhodišče bomo vzeli eno najosnovnejših oblik: “jebemti mater”. Brez težav se strinjam , da je takšno govorjenje slejkoprej grdo in nemoralno, vendar pa je glede na način, kdaj in kako te besede človek izreče, razpon škodoželjnosti lahko presenetljivo širok.
Zelo lahko si na primer predstavljam dva dobra prijatelja, ki pijeta in nazdravljata za šankom in se pri tem razposajeno pridušata: “Na zdravje , jarane, jebem li ti majku!” Zelo nasprotno zvenijo skoraj iste besede, ko se nekomu neprevidno zagoniš z avtom v zadnjo havbo medtem ko čaka na zeleno. Ko iz vozila privihra besen , zaripel dec, ki slinasto sika “ jebem ti mater, ti jebem!” , ne takrat to ni več prijateljsko.
Pri tej osnovni obliki moramo omeniti tudi situacijo, ko se v prostaštvo vmeša še politika. Če slišite kje besede: “jebemti mater slovenačku!”, takrat vedite, da to pa že ne more biti v hecu in tudi uporabo te kombinacije v zvezi z drugimi nacijami ne svetujem prav pogosto. Sicer pa Slovence južnjaki, ki so bistveno bolj vešči takšnih izrazov, včasih čudno gledajo , ker na takšne očitne žaljivke ne reagiramo posebno burno!
Prej kot nadaljujemo z drugimi skupinami “jebemti izrazov”, je treba povedati, da je mama sicer nedvomno najbolj na udaru, vendar pa imajo tam zagotovljeno svoje mesto tudi sestre, hčere, snahe , brez zadržkov pa pogosto tudi moški člani žlahte. Za večji efekt se včasih omeni v paketu celo družino, žlahto, rod in pokolenje. V pravem afektu je dobro dodati še vse kar leze in gre po hiši, dvorišču, pašniku in štali. Pri vseh teh variantah boljši psovalci dodajo še kakšen detajl , ki se tiče variante koitusa. (jebemti mater u pi…, popni mi se na ku…, povuci me za , puši to, sisaj ono….itd!) Glede na to, da izrazi nedvomno namigujejo na spolno občevanje z vsemi temi bitji ali celo predmeti, postaja očitno, da preklinjevalci nimajo nobenih zadržkov ali pa, še verjetneje, da tega besednjaka ne gre jemati dobesedno. Seveda pa je tudi pri tej skupini zelo veliko stopenj. Celo takšne so vmes, ki brez zavor z njimi kakšna srbska babica žuga svojim vnukom. Takšne blage variante se spomnim iz JNA. Tam si oficirji večinoma niso smeli dovoliti posebno žaljivih psovk. Vedno je obstajal rizik, da brez potrebe sprožijo kakšne neobrzdane čustvene reakcije. Tako nam je kapetan , še zdaj ga vidim tipa zahojen’ga, milo žugal s prstom in bentil:” jebem li vam tetku, vam jebem!” Ja no za silo je bilo, čeprav ga je zagotovo imelo, da bi zarobantil bistveno drugače.
Naslednje, kar je zelo prisotno je napad na religiozna čustva. “ Jebem’ti boga!” je seveda osnovna oblika! Ali je “jeb’o te bog” oziroma “bog te jeb’o”, glede na slovnično osebo kaj manj žaljivo za vernika ali za Boga, ne vem. Vešči preklinjevalci znajo poleg boga uporabljati tudi druge biblične protagoniste . Tako se radi v teh vlogah pojavlja tudi mati božja, jezus in angeli. Seveda se vse skupaj lahko prenese tudi v druga verstva vendar sam tega ne bi prakticiral, to so občutljive sfere, ki se često branijo z ognjem in mečem.
Zelo pogosto psovke zaidejo na področje kulinarike. “jebemti supu” ali “jebemti lebac” sta dva takšna primera.
Tu počasi pridemo na zelo čudno področje, saj zadeva res nima več pravega smisla. Kot na primer “jebem’ti sunce u dupe” ali kakšen drug planet na kakšen drug način. Poseben stil imajo v nekaterih krajih Bosne. Tam zasukajo osebe in zadeva zgleda tako:
Mujo rešuje križanko in vpraša Hasota: “ Kako se zvao naučnik Volta?”
“Pa zar neznaš?” pravi Haso “ Đontra, jebo te on!”
Tu velja omeniti še eno iz arhiva mojega prijatelja Mohorja, menda direkt iz Sarajeva:
Dva poslovneža na sejmu , v oblekah in s kovčki.
Pa pravi prvi: “Koji ti je dan danas, jeb’o ga ti??”
“Pa četvrtak, jeb’o te on!” odgovori drugi gospod.
Pravi specialisti se z nobeno od teh oblik ne zadovolijo in zato v svojo retoriko vključijo kombinacije teh skupin in jih oblikujejo v konstrukcije, da napadeni dobesedno počepne pod navalom teh hudih besed. Tako , zgolj za ponazoritev, lahko kombiniramo religijo in kulinariko:
“Jebemti supu isusovo od kostiju majke božije!!”
ali
“Jebemti voz kukurza i na svakome zrnu po jednoga boga!”
Variant je še na milijone in za konec bi bilo najbolje prihraniti kakšno zares carsko psovko. Tudi takšno poznam, pravo kraljico, ampak priznati moram, da nimam srca za to. Že sedaj sem šel čez rob. Konec koncev na moj blog zaidejo tudi otroci in to še moji , če je treba.
Zato si takšno kletvico lahko sestavite sami. Za namig: vanjo vključite npr. konja, nedolžno sestro, materin grob, mrtvega hitlerja in podobne zadeve in uspeh ne more izostati!
Ampak, zaboga , ne pozabite na JEBEMTI
3.7. 2008 ob 19:50
Dober post
3.7. 2008 ob 20:53
orka motorna, ati! kešne pa pišeš!
3.7. 2008 ob 20:54
z n-jem se na sliš prov
3.7. 2008 ob 20:56
Al pa orna motorna
!!
@anonimnež, tnx!
3.7. 2008 ob 21:04
Ne vem zakaj se mi je zdelo, kaj šparaš za konec. Prav zaradi te kletvice sem enkrat letela iz razreda
No, brez Hitlerja, njega nisem vmešavala. Pa nisem je izrekla, samo napisala.
Dober post ja. Možnosti je pač ogromno za in pred jebemti. Zadnje čase pogosto slišim jebemti občino
3.7. 2008 ob 21:07
jaz uporabljam psovke, da z njim podkrepim svoja čustva. in uporabljam jih veeeelik.
3.7. 2008 ob 21:23
Poznam!
Mulcem letijo take iz ust, da bi jim najraje ukazala, naj si jih umijejo! Tako kot si jih je moral moj sošolec v drugem razredu! Packi! Potem pa jedo s tistimi usti!
Pa tudi tisto “…slovenačku” sem že doživela - ko sem tam nekje blizu Pule malo prepozno zavila na pravi pas, zato da nisem zabluzila, ampak se odpeljala lepo proti domu. Eni so na cesti hudo živčni, kaj jim moreš!
Slišala sem že tudi mnenje, da je naš jezik v primerjavi s srbskim hudo reven - oni imajo namreč celo paleto izrazov na to temo….
Meni se vseeno zdi, da so to večinoma nepotrebna mašila za trenutke, ko bi bil človek prav lahko tudi tiho - za takrat torej, ko nekdo nima kaj pametnega povedati…
3.7. 2008 ob 23:09
@Zvita T.v. , kolikor meni nese spomin je kvečjemu kakšen fant zaradi kletvic moral iz razreda
!
@katarina, tudi jaz znam biti kar dober uporabnik, vendar imam zelo močne zavore, kadar in kjer tega ne sme biti. Kot prvo je to npr. doma!
@1danica, da bi bil naš jezik v primerjavi s srbskim zelo reven , tega pa ne verjamem.V slovenščini se dapovedati vse in na vse načine,smo pa seveda Slovenci drugačni od Srbov in to se odraža tudi v načinu komunikacije.
3.7. 2008 ob 23:37
S tem se seveda popolnoma strinjam, napisala sem le, kakšno mnenje sem slišala od nekoga drugega. Najbrž ni treba razlagati, da je tip Srb. Sicer le na pol, ampak to je zelo dominantna polovica. Tistega pol Slovenca v njem je tako rekoč pozabil. Saj je izustil še več takih cvetk, pa se z njimi ne obremenjujem. Bo že. Jaz pa tudi.
4.7. 2008 ob 10:37
poabil si na mamo vseh ‘jebemti’ psovk.
P ker sem že ravno u fazonu… Khm, khm… Otrokom na tem mestu prosim prikrijte oči. hvala…
“Dabogda je*o svoju mrtvu majku kroz trulu dasku u trulu pi*ku, a tvoj čale to gledao u invalidskim kolicima i drkao ku*ac, dok ti neki prasac sa kontra navojem je*e sestru!!!!”
4.7. 2008 ob 11:23
(ojoj :D, to si moraš že zapisat da ne pozabiš!!!?)
4.7. 2008 ob 13:22
Pišuka, ko sem bila majhna, je bilo moderno: jebenti nanule??? Sploh nisem vedela za kaj gre. In še danes ne vem. Kakšen hudo abstrakten seks najbrž, idejna kamasutra, he, he…
4.7. 2008 ob 14:04
Hahahaha zakon zapis! No, sem pa kar seznanjen s to temo… Moj foter bi namreč lahko najbrž napisal knjigo o kletvicah.
Je zanimivo, kako jih sploh ne sliši, pa je vsaka njegova tretja beseda kletvica.
Menda se je preklinjanja naučil prav v JNA. Nekako se je najbrž moral “nezavedno sproščat”.
“Jebemti mater, preklet kurac od ovce, as prfuknen!?!”
hehe
4.7. 2008 ob 14:32
@sosed, očitno si imel v istem času prebliske
preklinjanja kot jaz ( no ja, napisano sem imel že par dni prej pa sem naštelal, da se je včeraj objavilo) in očitno je tudi, da si dobro podkovan v tej spretnosti.
Ampak tisti s kontrakvintom je pa preterao. Mater kva je moral biti jezen, kdor je izrekel vse tiste litanije!
@nevenka, nanule pa nimam pojma kaj bi bilo. Sliši se italijansko in mogoče bo kateri od primorskih blogerjev priskočil na pomoč!!
@blazz, le uči se od starega, da ne gredo plemenite besede v bridko pozabo
!!
4.7. 2008 ob 14:48
tale “kršenmatiček” je zelo moj, je skoraj ljubkovalno oblikovan in če me slišiš, ko ga izrečem, bi celo verjel, da je tmeu tako.
Niso le blogi tisti, kjer se z vulgarnostjo potrjujejo imageji.
Tudi v literaturi, ki jo malo bolje poznam, je postalo tako. Človek ima občutek, da se tistim, ki se čutijo “in”, ne-preklinjajoči celo gabijo
No, ja….so dokazi, ko tej moji tezi pritrjujejo
V reali ne preklinjam. Trudim se, da ne uporabljam po nepotrebnem tujk (četudi jih poznam), želim, da je moje besedišče tako, da ne žali, da po nepotrebnem ne maže sogovornika.
je pa res, da pa takrat, ko pišem, prilagajam besedišče.
In zato še enkrat ponavljam: tudi iz besednega zaklada, ki ga uporabljamo, se o posameznikih da marsikaj “prebrati”.
4.7. 2008 ob 14:56
Veš, da sem se spravila po netu iskat kaj je to “nanule”.
Nanule so nekakšni copatki v Bosni.
4.7. 2008 ob 20:46
@mica, a hočeš reči “naj slišim kakšne kvasiš in povem ti kdo si!” (star slovenski pregovor
!
@nevenka, aha potem ni primorsko.
No, očitno so Bosancem pri preklinjanju prišli tudi copatki v poštev!!
4.7. 2008 ob 20:50
Ok.
Se posnamem za ene 10 minut govorjenja, in ti pošljem v strokovno analizo
6.7. 2008 ob 12:34
o ti šment… kakšne grde besede…
6.7. 2008 ob 12:57
Mene mora kdo fajn razkurit,da začnem prekljinjat
je pa potem vse bolj sočno in pikantno 
6.7. 2008 ob 21:57
Na Hrvaškem je zanimivo,ker Hrvati kar popizdijo,ko jim rečeš: Jebem ti mater ustaško!
6.7. 2008 ob 22:09
@mica, a veš da sem že slišal tvoje besede. Sicer je bila pravljica pa nič ne de. Saj sem konec koncev tudi jaz še kar otročji !
@vetervlaseh, moraš upoštevati, da gre za resno analizo in da sicer takšne zločeste besede le stežka najdejo pot skozi moja mila usta
!
6.7. 2008 ob 22:11
@Kamper, če si fajn razkurjen, potem šele se pokaže pravi repertoar….iz srca
!
@fajfk, no vidiš, kaj takega mi na hrvaškem ne bi niti na pamet padlo.(in kje drugje tudi ne!) No, saj se verjetno tudi tebi ne dogajajo takšni spodrsljaji! Ali pač ??
8.7. 2008 ob 11:41
Lepo si ti to zanaliziral, Dare. Pošteno rečeno, kletvice uporabljamo bolj ali manj vsi. Seveda so nianse v kvantiteti in kvaliteti kakor tudi v trenutkih, v katerih jih uporabimo.
Sam se še dobro spomnim pokojnega strica, ki je večino življenja kot “vojni muzičar” preživel v Mostarju in on je znal kleti, da je bilo veselje. Ko je možakar v zadnjih letih, ko se je po začetku balkanske morije preselil nazaj na rodno Kladje zopet “prešaltal” na malo bolj domači jezik oz. narečje, je pričel kreirati tudi nove kletvice.
Pravzaprav je šlo za eno fuzijo trdih srbsko-bosanskih kletvic, kjer se jebe vse od fišeklij, šinjela, rodbine, garaže in sosedov dalje in pristnega cerkljanskega narečja in že obsoletnih besed z občasnim balkansko naglašenim niansiranjem. Ti rečem, je znalo biti zanimivo.
10.7. 2008 ob 18:18
JEs mam doma eno super knjigo od Bernarda Nežmaha, v kateri je razdelal slovenske kletvice, tudi zgodovinsko in kako so nastale. In v njej tudi govori, da so menda te kletvice z jebem celo pristne slovenske in niso prevzete. Če rabiš, ti lahko posodim.
10.7. 2008 ob 23:08
@swislar, taka kombinacija? Ja, ne dvomim, da je bil možakar zanimiv
!!
@tovariš, žio! A tudi s takimi stvarmi se ukvarja Nežmah?? Sem mislil, da komentira bolj politiko in to! Sicer pa hvala zaenkrat za prijazno ponudbo. Knjige si zelo nerad sposojam, to pa zato, ker imam potem slabo vest, ker si sposojene bukve ne preberem. Nekaj o tem si lahko pogledaš tukaj
http://daretovblog.blog.siol.net/2008/01/23/polpismen/
upam pa, da se čimprej srečamo v kakšni pivsko kulturni ustanovi. Za rundo je ne vrsti Dare. No, vsaj za taprvo!!
12.7. 2008 ob 19:00
No se če se bomo dobil kdaj bom pa knjigo lahko prnesu pa si jo boš lahko ogledal.
13.7. 2008 ob 10:25
No problema
!!