SVOBODA

24.06.2008 ob 07:41

 (po platntafovsko , ob dnevu državnosti ) 

Zadnje čase sem s v svojih zgodbicah spotaknil že ob marsikaj in zgodilo se je tudi, da me je moj dober prijatelj opozoril, da malo pa že tudi pretiravam. Čisto vse menda pa tudi ni čisto zanič. Popolnoma sem se strinjal in obljubil, da bom naslednjič obdelal nekaj lepega, nekaj pozitivnega, nekaj kar je našemu bivanju v prid in korist, kar je lepo in vredno. Ko sem razmišljal, kaj bi to bilo, sem se spomnil nanjo; SVOBODA.Svoboda je kot večina stvari neusmiljeno prevržena relativnosti. Tako kot na primer lasje – reativno malo je en las na glavi in relativno veliko je en las v juhi. Prav tako je z Njo: Če je svobode malo, je to vsem na očeh, če pa jo je veliko, to komaj kdo opazi.Lojze Novak je to občutil na svoji koži. Do svobode ni prišel na lahek način. Že kot majhnega mulca ga je neusmiljeno tlačil realsocializem s svojim enoumjem in revež je moral npr. vsak dan pred začetkom pouka z ostalimi sotrpini v zboru zrecitirati: ZA DOMOVINO S TITOM NAPREJ. Lojzetu se je zadeva takrat sicer zdela čisto kul, kot če bi skandirali npr. GIVE PEACE A CHANCE. ali pa POWER TO THE PEOPLE, le povedati si tega ni upal. Moramo pa že ločiti med diktaturo in svetlimi svobodnimi časi. Pozneje so ga hlapci režima sprejeli v pionirje, pa v mladince, moral je praznovati dneve mladosti, dneve republike in kuriti prvomajske kresove. V skladu z gnilo politiko je siromak šel tudi na nekaj delovnih brigad in tam izgubil nedolžnost in začel piti pivo. Pozneje ga je zloglasna JNA ( ki takrat ni bila posebno zloglasna) odvlekla nekam v Srbijo in ga doli držala eno leto. Okupirani Lojze se je zredil za petnajst kil, naredil je vozniško za kamion in iztrelil dva ali tri šuse (na strelišču seveda). Ko se je vrnil domov, se je zaposlil kot šofer in vozil špedicijo. Že takrat je vedel, da je treba takšni državi krasti, če hočemo kdaj videti svobodnejše dni. Pri vsaki furi je poskrbel tudi, da je v svojem žepu začutil kakšno marko. Uredil si je življenje, se oženil, le nje še od nikjer. Ko kar naenkrat poči. S svojim kamionom se je znašel ravno na barikadah in tako neposredno priboril tako težko pričakovano…….SVOBODO: Lojze si je oddahnil. Desetletja trpljenja in boja so se izplačala. Tu je, naša je.

“Žena,” je rekel “na pivo pojdem, svoboda je.” Babnica se je ravno takrat tudi počutila zelo svobodno in je zarobantila: “Prav nikamor ne pojdeš, boš kar doma!”

Lojzetu je vzelo sapo. Tri desetletja borbe so se mu odvila pred očmi. Kje je napaka? To že ne more biti to? Bil je res pretresen.

Tudi če naredimo moškemu rodu uslugo in predstavimo Lojzeta Novaka kot klenega korajžnega dedca, rezultat ne bo bistveno boljši. Pa poizkusimo:

Ko je Lojze to slišal, je prifural babi eno okoli ušes, da je reva mislila, da je peta po Merkaliju in odvihral v oštarijo. Tam se je v svoji svobodni jezi in hudi žeji naslonil na šank in praznil kozarce kot za stavo. Zraven se je pridušal, vsake toliko udaril po šanku in se drl: “Kdo bo mene, Lojzeta? A smo v svobodni državi ali ne, jebenti ??” Nihče mu ni oporekal, vse dokler ni objavil oštir, da je ura sto in naj počasi odvesla domov. “Kaaaj!?!”, ni mogel verjeti svojim ušesom in je vsled tega zagnal takšen hrup in kraval, da so zadevo pomirili šele policaji, ki so ga napotili domov in k sodnici za prekrške. Ves naslednji teden je Lojze porabil za ubijanje moralnega mačka, opravičevanje ženi, plačevanju kazni in razmišljanje o tej več kot čudni svobodi.

In spet smo tam. Spet lahko razmišljam o nepravilnostih in jih v nedogled sarkastično obdelujem. In spet bo kolega rekel, da pretiravam. Oprosti, prijatelj, moj namen je bil dober. Pa ne pretiravam, da veš. Ravno nasprotno! Preblag sem, dosti preblag. Tak sem verjetno zaradi svojih nesrečnih značajskih lastnosti. Resnica je, se bojim, še dosti bolj neprijetna. Čeprav vsi vemo da dar blaginje in svobodnega življenja zahtevata tudi kulturo in disciplino ljudi, kar pomeni tudi predpisane pešpoti in ograjene zelenice, se bojim, da je teh ograj vse več. Vse bolj stiskajo naš svobodni vrat. Bojim se pa tudi, da bo še slabše, spoštovani soljudje, še dosti slabše. Že v preteklosti sem pravil, da pričakujem uvedbo davka na promenadno žvižganje vaškega čudaka in obvezne kolkovane odjave vsake poginule kokoši ter evidenco nabranega in posebej konzumiranega regrata ampak to še zdaleč ni vse. Zadeva bo po mojem nekako v dvajsetih letih dosegla vrh. Takrat bo s pomočjo na vsakem koraku postavljenih kamer, senzorjev in sond dosežen popoln nadzor nad življenjem ljudi. Za piko na i bodo znanstveniki injicirali občanu pod kožo mikročip in nadzoru bo podvržen 24 ur na dan. Mogoče ga bo kontrolirati zjutraj, ko se bo mučil s svojo trdovratno stolico ali pa zvečer, ko se bo intimno približal ljubeči ženici.

In svoboda? Dali jo bomo med spomine.

Zato se, dragi soljudje, veselimo svobode, pa čeprav relativne. Glejmo jo s svetlejše plati. Za primer kako uživati svobodo sem pripravil recept, ki je plod trdega dela in preizkušen ter strokovno dokazano med boljšimi te vrste:

Najprej morate najti primeren prostor. Biti mora nekje v gozdu stran od naselij. Od tam se ne sme videti ne hiš, ne cest ali daljnovodov. Skratka, mora to biti zelo osamljen kraj.

S sabo lahko nesemo pijačo in tobak. (posebej priporočljivo za zasvojence). Tam najdemo parobek ali kaj podobnega za sedenje. Sedemo tako da imamo kolena narazen in višje od riti. Levo roko s komolcem naslonimo na levo koleno in vanjo položimo trudno, svobode potrebno glavo. Desno roko s komolcem naslonimo na desno koleno in v zrak dvignemo pest s čimbolj iztegnjenim sredincem, tako da dobimo splošno znano gesto.

Tako sedimo poljubno dolgo, če je mogoče ne manj kot pol ure. V tem času glava uživa za te čase relativno zelo veliko svobodo, iztegnjen sredinec pa lahko medtem mirne duše posvetimo komurkoli; sitni babi, splošni draginji, prometnemu policaju, pokvarjenemu šefu, manegerju ali svoji plači. Ni bistveno. Lep, svobodni pozdrav.

Dare

  • Share/Bookmark
 

21 komentarjev na “SVOBODA”

  1. mile pravi:

    fak ju tu :)

  2. ditka pravi:

    če lahko greš sedet na svoj šparobk,je pa sploh fajn :)

  3. bin pravi:

    Živela svoboda!!! ;) :)

  4. dare dare pravi:

    Ja, Ditka, to pa še posebej nuca. Kako, da nisem pomislil na to !? :)

    O Bin, ver hev ju bin ?

  5. bin pravi:

    Ajv bin hjer, Dare. :) ALLWAYS! Pa ne vložki! ;)

    Čitam te dare, redno, za kakšno “pametno” pa pogosto ni pravih pogojev.

    Drži se!

  6. nevenka nevenka pravi:

    Ja, kak si upaš Darko, če te ljubi bogek že dvatisoč let ves čas gleda, zakaj bi rabil še čip?!

    Se hecam. Človek bi moral ozavestiti vsaj tiste delne svobode, ki jih še ima. Družba zahteva prilagajanje in to ni svoboda. Samoto pa redkokateri ljudje dobro prenašajo. Je pa vseeno skrb vzbujajoče, če mora človek k svoboščinam prištevati dihanje in podobne zadeve…

  7. dare pravi:

    @bin , verigut!

    @nevenka, se strinjam! človek mora sam najti stvari, ki mu dajejo občute svobode in sreče. Iskanje absolutne svobode je zagotovo brezplodno početje.

  8. swislar pravi:

    Pojem svobode in lastne precepcije posameznika je v obratnem, lahko pa tudi v premem sorazmerju s splošnim občutenjem lastnega položaja v družbi oz. neki sredini.

    Občutek nelagodja, občutek biti odveč, biti t.i. peto kolo ali pa na drugi strani popolni antipod prejšnje situacije producirata povsem drugačno občutenje svobode. Kje se posameznik najde, je v precejšnji meri odvisno od njega samega in lastnih barier, ki si jih gradi(mo) v glavi.

    Včeraj sem odprl knjigo, v kateri je James K. Van Fleet v svojem predgovoru zapisal: Vaša podzavest je skrita znotraj vas – spi in čaka, da jo uporabite….

    Verjetno bi se podzavest dala smiselno zamenjati tudi s svobodo….

  9. dare pravi:

    Ja, swislar, zveni smiselno in logično. Se pravi, če nam je dano, da se v sebi znamo osvoboditi nepotrebnih spon, potem je že pol rešeno :) !!

  10. swislar pravi:

    Ja, predvidevam da, sliši se dokaj enostavno, kajne? Je pa nedvomno nekaj na tem.

  11. mica mica pravi:

    hehehe, Dare, jaz sem 1000% prepričana, da je zgornje pisanje nastalo izključno zato, ker ti je ena (ta domača?) stopila na žulj in si potem hotel na vsa pljuča zakričati, da babovje te pa že ne bo ukleščalo v zlato kletko, da ti hočeš in moraš dihat, da moraš poleteti!
    :-)
    Svoboda….ja, to je res krasna beseda, če pa jo uživamo…to pa je sploh raj na zemlji-…..

    Me pa zanima, kako velik košček te svobode si posamezniki režemo?

  12. dare dare pravi:

    @mica, 1000 % ??? No, ne vem če je bilo ravno tako, saj če že imam kdaj občutek, da me kaj utesnjuje , so to zelo redko moje “babe” !! :) Lahko, da pa gre le za tipičen primer prilagoditve :) !!!

  13. Rado Rado pravi:

    Ja, ja,
    borba za pozicijo v partnerskem odnosu je neprekinjena dejavnost (kdor neprevidno zaspi je hitro povožen).
    :-)

  14. mica mica pravi:

    jaz, na primer, se že tri desetletja borim za svoje pravice.
    :-)
    pa mi jih ne da. noče.
    In tako še naprej ostaja on Najdražji, in jaz uboga, ponižna in tlačena tlačanka
    :-)
    :-)

  15. dare pravi:

    @Rado, pa čudno, da je najbolj od vsega padel v oči “partnerski odnos”. Jaz pa sem hotel poudariti delovne brigade in C-kategorijo v vojski. Nenavadno!! :) lp

    @Mica, zdi se mi , da imaš zelo veliko energije in da bi se že davno osvobodila kakšnega od teh “okovov”…mislim, če se ne bi v njih še kar v redu počutila :) !!

  16. Rado Rado pravi:

    Dare,
    to je jasen znak, da govoriva vsak svoj jezik.
    :-)

  17. mica pravi:

    hehehe, moški ste pa res grozni
    :-)
    a se nikomur ne sanja, da jamram zključno zato, da bi se mičkeno smilila, in bi mi rekli “bucibucibuc”
    :-)

    Rado, ko pridem ob polnoči na moj delovni stol, se bom potrudila, pa našla tisto pesem hm…kako že gre…žena naj bo doma…pa jo zavrtim extra zate
    :-)

  18. Rado Rado pravi:

    Ni mi jasno,
    od kod vam (kar naprej)prepričanje, da sem tradicionalen (patriarhalen) moški?
    Realnost je namreč povsem drugačna. Svojo žensko še celo vzpodbujam, k raznim izhodom, lastnim hobijem ipd.
    In nimam ljubosumnih izpadov. In ni mi odveč gospodinjsko delo. (razen likanja – tu sem pa nepopustljiv)
    Zato Mici, tiste pesmi ni treba sukat!

  19. kamper kamper pravi:

    Pa naj kdo reče,da ni svobode razmišljanja :lol:

  20. bin pravi:

    Bucibucibuc, mica! :mrgreen: ;)

  21. mica mica pravi:

    hehehe, Bin, že vidim: ti si rojen zato, da razumeš žensko in njene tihe, skrite in na pol izrečene misli
    :-)

    Rado, hm..kaj pa vem….meni deluješ veliko bolj resno kot si recimo delujem sama. Deluješ mi kot moški, ki želi, da njegova beseda nekaj zaleže…hm…se te zato mičkeno šoniram :-)

    kamper….svoboda..o čem že govoriš*?
    :-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !