Revni ??

23.05.2008 ob 07:30

“A veš kaj sem si izbral za stavek dneva?” , sem vprašal sodelavca. Očitno ni nič vedel o tem, da bi sploh potekal kakšen izbor in me je gledal vprašujoče zmedeno.“Komaj sem se oglasil, sem že vedel da bi bilo bolje če bi bil tiho”Otresel je na kratko z glavo, tako kot to počnemo, kadar nam nekdo pravi stvari, ki o niti slučajno ne vemo kaj naj bi pomenile. Ker ni kazal znakov , da bi bilo njegovo razumevanje mojih besed na dobri poti, sem kar sam nadaljeval.“Ja to, to je stavek dneva! A je to kaj čudnega , če sem si pač to izbral?!” Še prej kot sem vprašal do konca je možakar že prikimaval. Čudno se mu je zdelo!

Včasih sem pač nekoliko zgovoren in če mi ravno takrat padajo na pamet hecne stvari, so rezultati seveda hecni. S tem je treba biti previden. Če se nam to dogaja prepogosto, se rado zgodi, da tudi takrat ,ko bomo kakšen pogovor zastavili resno in bomo res želeli povedati pomembne stvari, ne bomo naleteli na občutek, da nas kdo resno tudi jemlje. Tega se je treba paziti. In paziti se je treba tudi tega, da bi se nam zdelo samoumevno, da ljudje kljub nihanju našega nivoja sami vedo, kdaj nam pamet deluje tako kot je treba in kdaj le izbira stavke dneva!

Tako imam zadnje čase občutek, da sem nekoliko neuspešen glede tega kaj točno mislim s stvarmi, ki jih pripovedujem. Zdi se mi, da se me počasi oprijemlje glas jamravca, tistega ki z ničemer ni zadovoljen! Moje proletarske zgodbice me postavljajo v vlogo tistega , ki se počuti žrtev, tistega ki bi se na barikadah drl kot strgan jesihar in deval v nič delodajalske gnide, zaničeval bogataše in s pesniškimi parolami opisoval svojo bedno revščino.

Glede na to, da jaz kaj takega še zdaleč nisem, se seveda takih oznak začnem braniti. In , glej ga šmenta, kakor nisem uspel pokazati, da o nepravilnostih nimam tako strašno radikalnih stališč , mi ravno tako tudi v svoji obrambi ni ratalo prikazati sebe kot zelo vsakdanjega človeka. Nasprotna slika je bila ravno tako pretirana. Ko sem jo ponovno pogledal in zraven še pripadajoče odzive, se mi je zazdela podobna besedilu narodnozabavne pesmi.

Zato moram biti previden. Te dni sem precej poslušal, razmišljal in tudi z omizjem prežvečil pojav revščine pri nas. Tukaj zdaj pride na vrsto moja previdnost. Spomnim se , da sem pred časom objavil zapis o tem, ali je naša hrana draga ali ne. Nenavadno nejevoljno so takrat reagirali nekateri komentatorji. Zato moram tokrat poudariti, da moji in naši izsledki zajemajo bolj lokalno prebivalstvo. Pogled izza naše mize ne nese posebno daleč. Seveda nam je jasno, da imajo ljudje v nekaterih krajih veliko več težav in tudi, da pogosto kakšnemu nesrečniku življenje zares obrne hrbet . Glede takšnih ljudi v stiski se zares ne maramo delati pametne.

Vendar pa…podatek, da je kar tretjina Slovencev pod pragom revščine, ta je pa kar huda. Dve mizi stran so dedci ulovili na uho o čem govorimo in zečeli so nekaj vpiti o mleku in čebeljih pridelkih. Zvedeli smo, da bo ta država zdržala maksimalno še dve leti in nekaj o krvavih revolucijah.

Možakarji so se potolažili in mi smo s svojim realnim pristopom nadaljevali debato. Dognali smo , da nekatere stvari pa res gredo navzdol. Vsi smo se strinjali, da so storitve postale pa res drage. Kako tega ne bi vedeli? Z eno izjemo je bil vsak član družbe lastnik bajte ali stanovanja. To pa je treba vzdrževati, jebenti! In pred vsako bajto sta dva avta. Tukaj ne bi zgubljal besed, kako se nam draži bencin. Polno takšnih stvari smo navrgli. Na momente smo govorili drug čez drugega in ni kazalo, da bi dileme znali spraviti na skupni imenovalec.

Vendar pa sta za povzetek vendarle obveljali dve ugotovitvi! Prva je bila ta, da so zadeve še kolikortoliko znosne, dokler lahko o njih razpravljamo za gostilniškimi omizji. Druga pa je bila nedvomno, da pri nas imamo reveže. Veliko revežev. (Med njimi so sicer tudi takšni, ki imajo zelo veliko denarja, vendar o njih danes za čuda nismo veliko govorili.)

Definirali pa smo najbolj kronični in najmnožičnejši pojav reveža pri nas. Poimenovali smo ga “slovenski revež”!

Slovenski revež je človek, ki je delal v fabriki že v državi, ki je bila tukaj pred našo drago Slovenijo. V tistih časih je zaslužil tristopetdeset nemških mark in je imel socialno stanovanje. Šef ga je vedno znova znal motivirati in vzpodbujati. Pri tem je spretno uporabljal optimistične besede, ki so dajale logično upanje na boljše čase zanj in njegove otroke. “Še malo zdržimo , še malo se potrudimo, skupaj bomo uspeli….!” so le nekatere izmed ustaljenih besednih zvez za ta namen. No in temu slovenskemu revežu se je kasneje zgodila samostojnost, vse “naše” je čez noč postalo “njihovo” ali celo “njegovo”. Zgodili so se menedžerji, tajkuni in Šroti! Delavec pa je delal naprej. Iz borca za boljšo prihodnost se je spremenil v strošek in nujno zlo. No , in ravno temu istemu delavcu se je približal v petek konec šihta delovodja. Razvoj dogodkov je hotel, da je bil to isti šef, kot mu je v socializmu dvigoval moralo. Prišel mu je povedati, da bo moral v soboto tudi priti. Sicer nadur ne plačajo, ker je malo kriza, samo je On rekel, da je obvezno pa še nekaj stavkov se je držalo skupaj kot na pamet naučena štrena. Delavec, ne preveč mlad in ne posebno zdrav možak, je hotel ugovarjati. Hotel je pojamrati, da ga bolijo zdelani udi, da bi bil rad konec tedna malo s familijo in , da ima že preveč dodelanih ur, zastonj pa že ne…..

“Še malo zdržimo , še malo se potrudimo, skupaj bomo uspeli….!” je takrat šef iz naftalina potegnil tiste besede, ki so bile tako uspešne v nekih davnih časih.

Ko je delavec slišal njegovo govorjenje, so mravljinci preplavili njegovo telo, roke so se mu zatresle in kri mu je butnila v glavo. Imelo ga je, da bi tipa z rorom vžgal po njegovi pokvarjeni glavi in mu za nameček še zlomil rebro ali dva.

Vendar pa….delavec je pokimal in šefa ubogal!

To , vidite je slovenski revež!

  • Share/Bookmark
 

16 komentarjev na “Revni ??”

  1. sosed sosed pravi:

    tako realistično si tole opisal, da je še mene prijelo, da bi mu pripeljal eno okoli ušes…

  2. Blazz Blazz pravi:

    Če se nam to dogaja prepogosto, se rado zgodi, da tudi takrat ,ko bomo kakšen pogovor zastavili resno in bomo res želeli povedati pomembne stvari, ne bomo naleteli na občutek, da nas kdo resno tudi jemlje.
    —————————-
    Povej mi, kako ti lahko to uspeva?
    Mislim… jaz bi resno rabil neko tako bremzo. Zadnje čase se razen z dvema, trema sploh ne morem pogovarjat normalno… Pa se mi zdi, da se sploh ne zajebavam več!? Očitni je bil “damage” narejen že prej…
    Šment.
    Glede revščine se pa strinjam, ma sem malo premlad da bi se pametnega delal. :)

  3. dare dare pravi:

    @sosed, blazz

    glede revščine. V resnici sem želel nekoliko ugovarjati tezam o (skoraj) vsesplošni mizeriji. In tisti delavček na koncu….? (Samo)kritično gledano je on tisti, ki bi zaslužil eno vzpodbudno okoli ušes!!! To sem imel v mislih. Sicer pa, sosed, eden na dvajset tavžent bi tipa nemarnega mogoče res vžgal z rorom po betici, za kakšen pomemben učinek pa bi moralo biti takšnih veliko več. :) lep pozdrav!

  4. bin pravi:

    Ror je zakon! :)

  5. mateo pravi:

    Kaj je revščina bi nam lahko povedali naši dedje in pradedje. Tako kot se mi mečemo ven z raznimi forami je že preveč. Namreč, da je v Sloveniji vsak mesec registriranih ne vem koliko novih avtov, trgovine so vedno polne, pa greš ob 9, 12, 15, ali pa 19 zvečer. Po celi Sloveniji. Dragi moji, revščina je nekjaj povsem drugega, revščina je v nerazvitih državah, tam kjer je vojna, kjer pobijajo svoje nasprotnike… Pri nas pa je svoboda.

    Dosti ljudi pravi kako je bilo vse boljše v EX JUGOSLAVIJI. Zakaj pa smo potem kupovali riž, kavo, prašek.. v Avstriji? Bencin na bone, pa še to ob določenih dnevih par-nepar.

    Dajte ljudje bodite realni, saj ne moremo vsega požret. Naučimo se malo skromnosti. Saj ni potrebno, da je v garaži vsako leto nov avto, ni potrebno, da stalno kopujemo nove obleke in še bi lahko našteval.

    PA ŠE TO! JAMRAJO NAJVEČ TISTI, KI JIM DOBRO GRE. Revni oz. tisti, ki imajo manj pa so tiho in so HVALEŽNI, da imajo vsaj to.

    Pa lep dan želim. Mateo

  6. mateo pravi:

    Pozabil sem povedat še to, da pa je vse drago, so krivi tisti, ki imajo čez trgovine in so se lapo dogovorili, da bojo družno dvignili cene. Saj vedo, da smo Slovenci odvisniki tudi od nakupovanja in čeprav se je veliko podražilo kopujemo še naprej. Ampak zato, pa ni kriva politika. To so dogovori raznih STRICEH, ki jih opravičeno poimenujemo tajkune. Oglašajo pa se zato, ker jim je zakonodaja stopila na rep. In vsi vemo kaj se zgodi, če mački stopiš na rep. Miljerde so v žepih trgovcev, ki iz vsega tega šmorna potegnejo največ, pa naj še tako govorijo, da ni res.

    Sedaj pa res lep dan. Mateo

  7. veter14 veter14 pravi:

    V Nairobiju stojim na ulici, polno ljudi…full zanimivo….pristopi otrok okoli 7 let starosti…vprasa za drobiz. Mu dam 100 ksh, okoli 1 eur….nasmeji se “God bless you” mi odvrne. Prav vesel je, vsem kaze denar. Danes ne bo lacen…v nerazvitem svetu vecina ljudi dela za 1 $/dan…tam je revscina.
    Tud v Sloveniji imas ljudi, ki niso imeli srece….je pa veli procent tistih, ki se pocutijo revne samo zaradi tega, ker ima sosed vec. Temu se pravi zavist:)

  8. dare pravi:

    @mateo, hvala za zanimiv komentar. Me pa nekaj zanima. Saj tvoje misli menda niso mišljene kot replika na moj zapis.V tem primeru zopet nisem uspel pametno povedati kar mislim :) ! V vsaki vrstici se strinjam s tabo!

  9. dare pravi:

    @veter 14, naše omizje je visokointeligentna ustanova :) , zato smo seveda pojav revščine obdelali kompleksno in do potankosti. Predvsem smo ugotovili, da je revščine več vrst in ta tvoj Slovenček, ki ne more uživati življenja samo zato, ker ima sosed nekaj stvari več, ta je po nekih naših merilih kapitalen revež!!

  10. 1danica 1danica pravi:

    Revščino so nam naredili v glavi. Mi smo pa tisti, ki smo to dopustili. Eno so reklame vseh vrst (TV, časopisi, razne čisto človeške goflje…), drugo so pa tisti, ki temu uspejo slediti.

    Tisti, ki ne, so pa reveži.

    Ne, ker bi bili blazno zahtevni in zavistni, ampak ker tisti ta prvi poskrbijo, da se tako počutijo z izjvami tipa:
    - Ah, raje dam malo več, samo da vem, kaj sem kupil!
    Gre za kakšen avto, pa cunje…
    - Veš kaj, če celo leto delam, si bom poleti pa ja privoščil en pameten dopust!

    Vse zelo razumljivo, da ne rečem samoumevno, a vsi tako ne morejo razmišljati. Potem si pa revež premo sorazmerno s tem, koliko te denar omejuje (eno je, če je to dopust, drugo če moraš varčevati pri vsakem kosilu, ki ga skuhaš) in kako dovzeten si za take zunanje vplive.

    Pa so tudi pravui reveži med nami? O ja, so. Nič ne izstopajo in ne jamrajo prav dosti. Poleg njih je pa še veliko umetnikov, ki si nekako spomagajo, da to ne postanejo.

  11. mica pravi:

    Dare…veš, kaj je povedal kolega, novinar na RA postaji v Kolnu?
    Ko je en teden preživel v Sloveniji – malo službeno malo lenarjenja- je, očitno, na ulicah videl CEL KUP PSOV, ki niso bili krneki, ampak dobre “pame”.
    In je dejal: država, v kateri imajo državljani toliko denarja, da ga mečejo skozi okno za take pse, JE BOGATA DRŽAVA.

    Toliko..
    Dodala bi pa še svoje mnenje:
    ker t. i. socialno dno zelo dobro poznam, lahko rečem, da je tistih, ki so res reveži, zelo malo. A če so, so res ubogi, ker se ne morejo skopat na zeleno vejo zaradi predvsem zaradi bolezni v družini.

    Če pa me pokličejo kakšni taki, kjer so težave zaradi pijače, lenobe, zmrdovanja nad ponujenim delom, potem pa….
    skratka, če me pričakajo s pričesko po zadnji modi, z nalakiranimi nohti, pa s cigareto v ustih, ob tem pa jamrajo, da se morajo preživljati z 200 evri, jim preprosto ne verjamem.

    Bolezen..ali še huje bolezni živčnega izvora…..ja…tam pa so potisnjeni ob rob in če naletim na take družine naredim vse, da jim pomagam.

  12. mica pravi:

    pa še tole: v eni od bivših republik so se letos pričeli bohotiti zastopniki za različne evropske sklade. In eden izmed njih je – še zmeraj ves šokiran- pripovedoval, kako so pričeli prihajati v njegovo pisarno ljudje, ki bi jim, če bi jih videl na ulici, stisnil v roke še kakšen evro, ker so vzbujali tako nemočen videz. na mizo pa so, za sklade, polagali kupčke evrov- iz vsakega žepa so jih potegnili nekaj….

  13. dare dare pravi:

    @1danica, nič ne bom dodal ! lp

    @mica,tvojim mislim pa sploh ne bom nič dodal. Glede poznavanja socialnih stisk , pravih in zgleda da tudi namišljenih si očitno precej pred mano in pred veliko večino nas, ki modrujemo o takšnih stvareh na svojih blogih.

  14. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    avto je nuja. In če so v družini tri, štirje, šoferji, mora vsak imeti avto. Brez tega ne gre. “Počasi se daleč pride” in če imaš štiri stare avte, prideš zagotovo do cilja ;) Če imaš nove, pa še hitreje :D ,

    o dobrih starih cajtih se je pa itak vedno govorilo in se bo.

    Ko so imeli šolarji kamnite zvezke, potem pa malo boljše, (ne vem katere, morda papirus), so tudi govorili o dobrih starih cajzih :D :D

    In vidiš, ljudje vedno jamrajo. In tisti, ki najbolj jamrajo, jim je treba vzeti, pravijo.

    Pa ni vedno tako, običajno pa je. Običajno zato, ker se ljudje radi pretvarjajo.

    Tudi revni se pretvarjajo. In pravijo, da jim nič ne manjka. Doma pa nimajo niti hladilnika, kaj še, da bi imeli kaj notri.

    In obratno, kot je zapisala Mica.

    Vse skupaj je pa žaloigra. Samo zaradi pretvarjanja. :mrgreen:

  15. dare dare pravi:

    Ja, s pretvarjanjem je pa res hudič. In povrh vsega vse bazira ravno na tem. Od gospodarstva do politike in vsega okoli in vmes.

  16. 1danica 1danica pravi:

    Iz tega pretvarjanja pride tudi pojav, ko se tisti, ki imajo doma najmanj, nad hrano najbolj spakujejo (Kdo bo jedel te pomije? Bljak!). Poznate?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !