o navdihu
21.05.2008 ob 20:39Okoli navdiha in njegovega trenutnega stanja je govora v vsaj polovici postov. Žrtve neugodnih razmer pehá v trenutno slabo voljo. Jaz sem razmišljal , da o tem ne bi danes. Jaz navdiha danes nisem niti videl. Niti mimo mene ni šel! Ali da bi vsaj pridišalo po njem okoli kakšnega vogala. Ne, niti to ne.
Pridejo časi, ko mi zgledajo še ure raztresene po dnevu . Če ne bi imel agonično težkega vstajanja v zgodnjih jutrih in bi po tem vedel, da je ura rana, (zlata ura je lahko za vas , zame je…ma ja…..pustimo to! ) bi se mogoče zjutraj pred šihtom, posebno zdaj , ko poletni čas že rano razsvetli dvorišče, nemočno in zaman spraševal kaj se dogaja in kateri čas dneva je tako neprijazen z mano.
Od vseh nesnag na svetu, tisti kosi ki me čakajo zloženi pred stružnico, mrzli, mokri in težki kot so, ne bi smeli biti najhujši. Ampak, jaz si v takšnih jutrih, ko še med pavzami ne spregledam dobro in mi še na pamet ne pade da bi šel pred fabriko na zrak. Tam je hladno in nekaj prši iz ostankov uscanih meglic. Kaj sem že hotel…aja… takrat si jaz ne morem prav zlahka predstavljati bolj nemarnega gnusa!
Neka železna srajca na meni se vsaj na videz energično spopade s tisto ropotijo in tiste ure potem minejo, ne ozirajo se na to, da so v mojem urniku pomešane in razmetane kot otroška soba prej kot pol ure grozim in četrt ure obljubljam.
A nič se ne spelje po željah in načrtih. Ja, v resnici bi bilo pametno pozabiti na kakršnekoli načrte. Zaspan sem in utrujen. Kolega u fabriki je imel pogosto veselje računati koliko kilogramov preloži v šihtu. Številka se je vedno zdela nerazumno velika. Ja, pa tip ni pomislil, da je zadeva pretuhtano porazdeljena preko celega dneva in da je vse zračunano na maksimum odraslega deca. Ste mislili, da bom napisal normalnega?? Ne, ne , to pa ne. Zaželjen in iskan je drugačen profil. Močnih udov, širokih pleč in čimbolj prazne glave.Mater, spet kompliciram. Hotel sem le reči , da sem zdelan že po polovici dneva brez inspiracije in da bi mi tudi urica dremanja prišla nemalo prav.Pa se mi zdi urice škoda. Ne vem kaj si mislim, da bom potegnil iz nje , če bo budna. Namesto spanja tako le medlim nekaj minut na kavču potem pa odskočim in se napotim nečemu pomembnemu naproti. Pomembnemu pravim zato, ker je očitno bolj važno kot dve uri smrčanja, ki mi potem daje občutek, da sem zapravil cel dan. O tem pozneje razmišljam še pol noči, ko zaradi tistih pregrešnih dveh ur ne morem zaspati, niti slučajno.
In hitim obiskati svoje omizje. V hramu ni nikogar. Deklica za šankom le skomigne in nadaljuje s telefoniranjem. Na rezervni lokaciji eden mojih ravno odhaja! Počutim se kot Balašević v ulici Jovana Cvijića.
Zadnji up za pletenje socialnih stikov mi le pomaha skozi okno avtomobila.Za mizami pa le neki novi klinci!
Že skoraj celo popoldne je šlo. Mogoče bi uspel vsaj nekaj narediti. Spomnil sem nekaj stvari iz svojih načrtov. Vedno se uplaniram . V takšnih dneh včasih brcnem stoprocentno v meglo.
Peljal sem se tistih par kilometrov nazaj proti domu. Že na pol poti so se mi na šipi začele risati raztreščene , debele kaplje. To so bili le opozorilni signali pred tistim kar je prinašala črno siva gmota iznad Vojskega.
Joj, pa še od prejšnje runde se niso posušile rjave luže, sem pomislil in še prej kot se mi je iztekla sekunda za to misel, sem izdatno poškropil z rjavo vodo nič hudega slutečo babnico, ki je skrita pod rdečo marelo hodila po pločniku. Imelo me je , da bi storil kaj v opravičilo. Zatrl sem ta preblisk v sebi in stopil na gas. Če bi odprl okno in se skesano oglasil mokri babi, bi me spoznala.Tako se je lahko zapomnila le vrsto in barvo kripe, ki je takšnih vsaj dvajset v Idriji.
Se bo že posušila. Jaz hitim domov!
Prej kot sem uspel dognati, da propada še tisto malo upanja, da vsaj kaj malega postorim, je že scalo kot iz bridkega škafa. Spravil sem se v zavetje in odobraval temo , ki je pokopavala beden dan za mano.
In vi? Ma lepo vas prosim, vi bi pa danes o navdihu ???
21.05.2008 ob 21:14
Zdaj pa upaj,da tista baba ki si jo oškrofil,ne bere tvojega bloga.
21.05.2008 ob 21:16
jebenti, se ris?!?!
22.05.2008 ob 09:28
Saj danes se je pa zvedrilo!
22.05.2008 ob 09:31
Dare, ko sem prebral tvoj post, se mi je kar precejšnje breme stran odvalilo. Ta teden je res kot nekakšna železna srajca, stvari, ki jih ponavadi storim za “tren oka”, zahtevajo te dni precej več energije. Še dobro, da je danes četrtek, kajne?
Fajfk, bistro.
LP obem
22.05.2008 ob 18:52
Kaj naj rečem? Meni je navdiha še za en komentar zmanjkalo… kriza, ej!
22.05.2008 ob 18:59
polna luna je kriva.
Js tud vegetiram.
22.05.2008 ob 19:19
@mile
@swislar
@1danica
@popy
Vi mene razumete
!
22.05.2008 ob 19:34
Lopato, karjolo in pizze se loti pečt…
22.05.2008 ob 19:42
Temu , spoštovani komentatorji, se pa reče spodbuda !!!
22.05.2008 ob 23:10
[...] Dare, kakšen dan je res tak, kot pišeš. Jaz potem razmišljam takole, čeprav to najbrž ni tisto, [...]
23.05.2008 ob 00:42
Ni navdiha?! Ne pišeš!
Al pa počenjaš druge traparije… kot jaz.
Jih mam par nakuhanih te dni…
23.05.2008 ob 21:26
Blazz, kar tako naprej! Tud nakuhat jih je treba nekaj v življenju. Sicer pa je čudno to moje pomanjkanje navdiha, ko potem še pogosteje objavljam kot ponavadi. Čudno , res! Mogoče pa diagnoza ni prava
!!
26.05.2008 ob 21:03
dare,
navdih je v tebi. Eko, če ne drugačni, saj v prozni obliki.
Si mi pa napel možgančke, da sem se prebila skozi to, ej?
27.05.2008 ob 08:29
Ma ja, s prozo se mi zdi , da je ravno tako kot s katero drugo zadevo. Bolj tako, na pol. Sicer pa čakam na prave prebliske potem boste pa videli!!!
šala, zgolj šala!
30.05.2008 ob 00:33
dare,
ti si poln dobrih idej o pisanju
Kar nadaljuj.