Literarni večer

17.05.2008 ob 07:32

Pred poldrugim mesecem sem napisal par odstavkov o znancu, pravem pisatelju. Pravem pravim zato, ker tip piše knjige. To, a veste , je tisto ko so listi speti v palec debel kupček in spravljeni v platnice . Po tistih listih pa se drenjajo besede in nam pripovedujejo stvari, ki so bile nekdaj spravljene v pisateljevi glavi. No, toliko v poduk. Le-ta je namenjen seveda samo takšnim polpismenežem kot sem jaz, saj ostali seveda še kako dobro veste kako zgleda bukva. Hotel sem samo poudariti, da je Tomaž, tako je umetniku namreč ime, eno stopnico više v tem početju in ne zgublja časa z bloganjem in komentiranjem po spletu.

Zaradi vsaj na videz neprizanesljivega opisa v tistem postu, sem pričakoval , da je čisto mogoče pričakovati kakšen odziv. Nisem dvomil namreč, da je omenjeni pisec moje besedilo tudi prebral ali pa da ga je vsaj kdo opozoril na moje pisanje. Vendar pa se razen komentarjev bralcev ni zgodilo nič . Do predvčerajšnjim. V četrtek pa sem v nabiralniku dobil njegovo osebno in zelo prijazno povabilo na zelo posebno prireditev.

V tako imenovani “galeriji črni orel” se je sinoči dogajala predstavitev njegove zadnje knjige. Gre, tako kot pri prvih dveh (tretje nisem prebral) za kratko prozo , za zgodbe njegovega življenja. To življenje je, kot sem že takrat na kratko opisal, nekaj precej posebnega, vendar pa moj današnji namen ni zopet modrovati in premlevati že povedanih stvari.Predvsem želim povedati, da je bil pogovor s pisateljem zelo prijetno in duhovito doživetje. Nivo cele debate je bil glede na poznavanje situacije po mojem mnenju dokaj visok. Tomaž je deloval suvereno in njegovo govorjenje je bilo zelo artikulirano, polno presenetljivo drugačnih odgovorov, kot bi jih glede na konvencionalna vprašanja pričakovali. Ne ravno preveč alkoholiziran umetnik je s svojimi globokimi mislimi pokazal zakaj v življenju počne to kar počne. Zakaj piše zgodbe življenja, ki ga radi vzvišeno pametno poimenujemo življenje na robu ali kaj podobno globokoumnega. Ja, človek je nekoliko poseben in glede na to kakšen pogled na life kaže je to njegova največja kvaliteta in želel bi mu, da uspe ostati poseben še naprej . Še enkrat naj se tukaj lepo zahvalim za najprijaznejše povabilo, za podpis v kupljeno knjižno novost in za pripombo, da bi se pa že lahko videla vsaj trikrat bolj pogosto! To je bil odziv na mojo ugotovitev, da se srečava na petnajst let. No, če že prej ne, pa torej nasvidenje čez komaj pet let.

O knjigi še ne morem povedati mnenja, zagotovo pa me ne bo pustila hladnega. Na jasen in meni domač način mi bo povedala par zgodb, ki se jih že vnaprej veselim. Citiranja kakšnih odlomkov si v teh časih budnega varovanja intelektualne lastnine tudi ne morem privoščiti.

Aja, knjiga se po eni od zgodb imenuje PUNK IS DEAD , za seme vam pa kljub vsemu lahko napišem modrost z zadnje platnice.

“Kdor pije pivo v samoti, ima keš in si želi družbe.”

Kosmo, hvala lepa še enkrat. lp

  • Share/Bookmark
 

15 komentarjev na “Literarni večer”

  1. mica mica pravi:

    ohja, škoda, da nisem prišla. pa tako dober namen sem imela.
    :-)
    Tomaža je namreč (za kakšen intervju) težko ujeti, ker ga nikoli ni tam, kjer bi moral biti.

  2. Blazz Blazz pravi:

    Hm… mogoče bi pa celo prišel če bi bil malo bolj pri močeh. Ga bom že še srečal nekje, prej ali slej. :)

  3. vlatka vlatka pravi:

    hehe, dare,

    jaz imam pivo najraje takrat, ko sama sedim za računalnikom.

    Nimam keša, imam pa prijatelje. ;)

  4. dare dare pravi:

    @mica, zdi se mi , da si je Kosmo “organiziral” življenje tako, da mu bolj ali manj nikjer ni treba biti!

    @blazz, zagotovo bo še kakšna šansa :)

  5. dare dare pravi:

    @vlatka, tvoja modrost a zadnji platnici bo očitno povsem drugačna.

  6. strojnik strojnik pravi:

    “Kdor pije pivo v samoti, ima keš in si želi družbe.”

    Kaj pa varianta:

    “Kdor pije pivo v samoti, ima poln kufer vseh in bi rad vsaj malo slišal in pospravil svoje misli.” ;)

  7. dare dare pravi:

    @strojnik, dobra varianta. Mimogrede, vse čestitke. Si lastnik dvatisočprvega komentarja na daretovemublogu. Sicer bi bilo bolj smiselno objavljati kdo je dvatisoči, vendar je tako naneslo, da je tisti komentar moj :) V glavnem, čestitke . Nagrada Granpremio di mio blog ??? Za nagrado sem ti namenil nasvet:
    Odpri nazaj tisto svojo stran ! Na blogosferi namreč drastično primanjkuje pragmatičnih in realnih ljudi, ki se jim ne zdi potrebno biti čisto ves čas (nekoristen) filozof. Žio!

  8. strojnik strojnik pravi:

    A se spomniš tega:

    ¤likard37 – 22.9. 2007 ob 20:59
    Naj samo omenim, da mi neizgledaš tako strašno “nevešč” pisanja. LP

    To je bil prvi komentar na mojem blogu. Je vse spravljeno. Če to ni vredno požirka… :mrgreen:

    Spet odpreti blog. Baje, da se ne da. Bom mogoče odprl novega, ko bo kaj časa, volje in pa če bo kaj primernih bralcev ostalo seveda… ;)

  9. mica pravi:

    dragi strojnik,
    ej, to pa ni lepo, da si se umaknil. čemu?
    Te je žena za ušesa, ker si imel premalo časa zanjo, ali pa ti je kakšen blogar zaqčel piti kri?
    V bistvu mi ježal, da si to storil, ker si bil na top listi tistih, ki sem jih rada brala.
    Upam, dare, da ti nimaš kakšnih podobnih poporodnih popadkov?
    :-)

  10. strojnik strojnik pravi:

    @mica: Moja žena sploh ni huda. Je eno potrpežljivo, tiho in prijazno ženšče… ;) Kapitalni razlog je pomankanje časa, jih je pa seveda še nekaj. Mogoče tudi to, da sem se čutil nekako dolžnega skrbeti za blog in mi je ta dodatna obremenitev postala odveč… :D

    @dare: Sem končno malo glavo tvojega bloga pogledal. Koliko pa ti zagoniš na mesec za šampone in regeneratorje :shock:

  11. dare dare pravi:

    @mica, zaenkrat nimam poporodnih težav. Sicer pa po poldrugem letu menda ne govorimo več o poporodnem času :) ! Mi je pa že padlo na pamet, da bi si moral čas ki ga namenim internetu spet malo skrajšati in organizirati. Tudi tistega nepotrebnega občutka, ki ga omenja strojnik bi se bilo zdravo znebiti. Saj vem, da to ni pametno ampak stalno moram videti, da ta moj strašni blog živi in da je to tudi čimbolj opazno. No morebiti bom enkrat pa le prišel k pameti. Seveda so tukaj potem še črne luknje brez slehernega navdiha. Spoznajo se po tem, da takrat opisujem svojo muziko ali delo v gozdu :) . No, kakorkoli že, tukaj se za zdaj še dobro počutim, med drugim tudi zaradi dobre družbe!

    @strojnik, spisek kozmetičnih in higienskih potrebščin je še zeelo dolg. Logistika pri naši bajti pa je tudi še kar zanimiva. :)

  12. kamper kamper pravi:

    Kadar kaj najmanj pričakuješ,takrat to pride :lol:

  13. swislar pravi:

    Me veseli, da si se udeležil predstavitve in v njej užival. Kolikor poznam Tomaževo sfero, je moralo biti zanimivo. Knjigo bo pa treba prebrati ja…
    LP

  14. dare dare pravi:

    @kamper, ja ravno takrat :)

    @swislar, tudi mene ša čaka na polici !

  15. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    ali pa ne ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !