Konjarina (SAZAS-ovina)

10.05.2008 ob 20:09

 Ob povišanju cen SAZAS – ovih  “storitev” sem se spomnil na zgodbico iz platntafovskih časov. Verjetno je problematika zdaj kolikortoliko podobna in mi ni treba spreminjati besed. Naj samo še povem , da vem, da bi moral biti glede avtorskih pravic vzpostavljen nekakšen red in da intelektualna lastnina ni nekaj, kar si lahko lasti kar vsak , ki pride mimo. Po drugi strani pa ne morem jemati resno takšnega pristopa, kot jo imajo ti naši varuhi avtorskih “prava”. Za to imam nekaj vzrokov. Glavni je tisti, ki ga moramo z mojimi godci včasih izpolniti , je popolnoma enak kot pred tremi – štirimi desetletji in zgleda nekako tako, da na formular napišemo (kao!)cel repertoar, ki ga pozneje (menda!!) odškripamo na gasilski veselici. Tako recimo v eni vrstici piše: avtor: J.C.Fogerty  izvaja: CCR   naslov pesmi: cotton fields  trajanje pesmi : 3′ 28”  Seveda to praktično rešimo tako , da sprintamo nekaj enakih formularjev in jih priložimo morebitni pogodbi. Sem se pa res vprašal kdaj , kdo in kako si lahko s tem pildkom v življenju kaj pomaga. Ali pošlje organizator Fogertiju 50 centov ali to stori MZ Hektor?? No, in takšnih dilem imam okoli tega še nekaj. Vse spoštovanje do agencije pa mi je upadlo pred par leti, ko so si majstri za šefa izbrali “glasbenika”, ki je vso svojo bleščečo slavo zgradil ravno na tehniki imenovani “boli me k… za avtorske pravice..!” No, vglavnem…v Platntafu smo to analizirali tako: 

KONJARINA
Kot že tolikokrat, sem tudi tisti dan, tisti čisto navaden dan zavil v svoj srcu tako drag prostorček in si za skoraj svojim kosom inventarja oddahnil od napornega dne.
Pred sabo sem razgrnil časopis in pokimal deklici za šankom. Kar brez besed je vedela za moje želje. Prebral sem novico ali dve, izpil požirek ali tri, ko me je iznenada nekaj zbodlo v sicer vsega hudega vajena ušesa.
Ozrl sem se na televizor, ki je grmel nekje nad mano in zagledal mladega širokoplečega kot globin črnega mladca v drastično prevelikih hlačah in z vsaj tri številke prevelikimi žnabljami. Mladenič je deklamiral nekakšno getovsko liriko in pri tem hitel, kot da se boji zamuditi zadnji trolejbus. Njegovo izpostavljanje je bilo podkrepljeno z neusmiljeno ostrim basovskim ritmom, res impresivno.
V tej fazi je bilo moje napol glasno razmišljanje zmoteno s strani mladeniča pri sosednji mizi. Povedal mi je, da fant ni recitator ampak pevec. Vedel je celo njegovo ime in naslov njegovega performansa, zato mu nisem ugovarjal. Kdo ve, lahko da se osebno poznata.
Ko je “pevec” prihitel do konca , me je čakalo novo presenečenje. Poročila.
Seveda, bila je ravno okrogla ura. Torej je vse v redu. Figo je v redu. Novinar je lepo pozdravil in v isti sapi začel drdrati novice tega dne, jaz pa sem od vsega razumel le Jugoslavija, Kosovo in Guten abend. Možakar je namreč govoril v nemščini, ki jo jaz in domnevno tudi ostali takrat prisotni v oštariji kaj klavrno obvladamo.
Mogoče je pač le slučaj sem si mislil. Ni bil slučaj. Isto se je ponovilo čez eno uro in čez dve (sem se pač malo zadržal). Potem, ko sem bil tretjič deležen nemških novic, sem vstal, pozdravil in odšel. Odločil sem se obiskati še nekaj kulturno pivskih ustanov v bližnji okolici. Ne boste verjeli, doživel sem podoben šok. Kar sapo mi je jemalo.
Drugi dan sem se normalno napotil v svoj matični hram, po TV- ju pa spet “guten tag, damen und heren”. Naročil sem si črno kavo (bil sem je potreben) in se prepustil mislim. Pred sabo sem si zamislil, verjeti ali ne, samega Dolfeta, ki pod pazduho kavalirsko pelje gospo Evo Braun na večerno promenado po Fari. Pred oštarijo bi se sprehajalca ustavila, Dolfi bi požrl suho slino in pogledal damo. Brez posebnega posvetovanja bi se napotila skozi glavni vhod. On pivo, za babo pa raje sok s smetano (je že verjetno brez alkohola dovolj brbljave sorte). In potem naenkrat glas z ekrana in to glas v njegovem materinem jeziku. Nejeverno bi zastrigel z ušesi, vseeno pa bi bil zaenkrat še modro tiho. Ko se mu bi isto zgodilo v drugi gostilni, bi bil možak že korajžnejši, ponosno bi dvigoval svoj vrček pira in se dičil pred Evo, v tretji pa bi nedvomno začel robantiti:” ein Volk, ein Fürer ” in ostale njegove fore ter seveda strumno dvigovati iztegnjeno desnico.
Iz tega najgljobjega razmišljanja me je zmotil hišni gospodar, ki je prijazno prisedel. Tudi on si je zaželel kavice. Izkoristil sem situacijo in šefa vprašal zakaj je zadeva takšna kot pač je. “A, misliš TV, pa muziko pa te stvari?” Pokimal sem in zvedavo prisluhnil. Z očmi je pokazal na prazno polico, kjer je bilo še par dni nazaj petdeset glasbenih kaset:” Dajatve!”, je rekel, ” dajatve za kasete, za CD-je, pa posebej za zvočnik v drugem prostoru, pa posebej za poslušanje v poznih urah itd. Sicer je pa spisek vsega predolg, da bi ti pravil. Vsekakor se je izkazalo še najbolj racionalno, da ljudem predvajamo satelitsko te-ve…. pa mirna Bosna” (to tazadnje, to se samo tako reče).
“A tako?”
Gospodar je šel po opravkih, jaz pa spet v globine svojih misli. Poskušal sem povezati stvari in najti logične zaključke, rešitve pa od nikjer. Poskusil sem si zamisliti primer:
Recimo, da se naveličam vsakodnevnega pešačenja, bolečih nog in krčnih žil in se lepega dne odločim kupiti konja. Izpraznim žepe, razbijem pujska in se napotim na semenj. Tam si izberem močnega rjavca in ga pri sedlarju opremim z ličnim sedlom, uzdo in žvalami ter se zavihtim na njegov hrbet. Šimelna ponosno prijezdim domov in ga privežem v hlev. Vsako jutro sedem nanj in grem z njim na šiht. V ljudeh vzbujam občudovanje in zavist dokler;
Neko popoldne pride k meni tržni inšpektor. “Dober dan!” me uradno pozdravi. “Kaj bo dobrega?” odvrnem. “Menda imate konja gospod.”"Ja, imam” ponosno odgovorim”, bi ga radi za en krog ali kaj? Veste, ponavadi ga ne posojam, ampak vi ste videti v redu gospod.” “Ne, ne” , me prekine “ni to! Plačati bo treba, plačati” “Kaj, koga, komu plačati? ” zaskrbljeno vprašam. “Ja konjarino” mirno odvrne. Gospod potem izvleče iz suknjiča beležko in svinčnik, me pobara za nekaj podatkov in potegne črto. Številka, ki mi jo na koncu pove, mi prižene solze na oči. Obljubim sem mu, da bom vse skupaj uredil in ga nekako prisiljeno prijazno odslovim.
Kakorkoli sem pozneje tuhtal, stvar se ni izšla. Tako sem pospravil sedla in ostalo šaro in vse odnesel na bolšji plac in prodal. Potem sem zvlekel nesrečno žival na dvorišče in jo s težkim srcem ustrelil v glavo in jo razkosal na dva dela. Pol sem jo spravil v skrinjo, da bom pozimi kuhal slastni golaž, drugo polovico pa sem zamenjal za dobre čevlje. Tako.
Spet sem bil pri starem problemu. Spet ni bilo logike. Poglejte; ostal sem brez konja, država pa, namesto s primerno visoko, kar brez vsake konjarine. Pomislite na uboge oblastnike. Kako bodo brez teh sredstev skrbeli za svojo telesno težo, kako bodo kupovali avte nulte kategorije, plačevali vrtnarje in čistilce bazenov. Kako bodo brez tega denarja pošiljali svoje rdečelične mulce v ameriške in francoske šole. Saj ne gre pričakovati, da bi se gospodje, shujšani in bledolični vozili v starih škatlah, njihovi pobje pa bi pridobivali znanje v slovenskih vaških šolah, kjer bi jim privoščljivi sošolci pod okrogle ritke nastavljali “rajsnedlne” in jih v vrat streljali z bezgovimi jagodami. Ne, to nikakor ne gre.
Torej, logike ni. Vsi smo na slabšem. Se mi pa zdi, da sem jo sam še kar dobro odnesel. Bom pač poslušal šobaste črnce, švabskega spikerja, jedel bom golaž in……hodil peš.
Aufviedersehen!

  • Share/Bookmark
 

35 komentarjev na “Konjarina (SAZAS-ovina)”

  1. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    ti jih pa streljaš! A ne vidiš, da bi “volk” rad spet nazaj v stare čase? Da je novih preveč in prehitro?

    Morda dobimo nazaj tako tudi čebele, pa bio hrano, ki ni bila nikoli bio, pač natural. BIo je postala šele potem, ko so že vse zasvinjali…,
    in enako bo z muziko. In Trubar bo pel hvalnice in Prešeren bo moderen :D

  2. kamper kamper pravi:

    Ti v miru spi en pirček,sazasovci bodo že brez tebe kaj novega pogruntali :lol:

  3. igre pravi:

    Me zanima kako delijo ta denar, ki ga dobijo od avtorskih pravic?
    Po mojem se ga 90% razdeli med slovenske avtorje, 5% na exyu avtorje in 5% na avtorje iz osalega sveta.

  4. 1danica 1danica pravi:

    Po moje gre samo določen procent za avtorje… tudi pobiranje dajatev je treba finančno pokiti, a ne?

    Država je že od nekdaj “pametna”, in to vsaka. Naša je celo nadpovprečna, se mi zdi.

  5. Pris Pris pravi:

    @ 1danica:

    SAZAS je zasebno društvo oz. združenje in nima neke neposredne zveze z državo.

  6. 1danica 1danica pravi:

    Ups! Priznam, nisem vedela! Hvala.

  7. ditka pravi:

    Ta SAZAS,…….
    Skoraj vsi državljani plačujemo RTV naročnino. Ni mi jasno ,zakaj je potrebno to še enkrat plačevati,če npr.poslušam radio ali gledam TV v nekem lokalu?
    Izjema so po mojem mnenju samo prireditve ,ki so namenjene predvajanju in poslušanju glazbe.

  8. 1danica 1danica pravi:

    Meni je vedno manj jasno:kdo jih torej pooblašča, da pobirajo dajatve?

  9. Dare pravi:

    @1danica, tu gre za “prvu prišel prvi mlel!”. Tudi nov e osebne izkaznice bo nekdo privat proizvajal, pa nalepke za avte je tudi nekdo itd. itd. itd. Problem je , da tem tipom nekdo ne predpiše nekih pametnih standardov.

  10. Dare pravi:

    @vlatka, a tako je to ? :)

    @kamper, dober nasvet, ni kaj! :)

  11. Dare pravi:

    @igre, tega ne bi vedel. Zagotovo pa po eni strani avtorji dobijo malo, organizatorji pa plačujejo preveč, kar še dodatno zmanjšuje interes za organizacijo prireditev.

    @pris, žio

    @ditka, marsikdo se sprašuje takšne stvari, vendar fantje so pač zavohali denar na tem področju in eko..

  12. 1danica 1danica pravi:

    Saj res – vinjete tudi, a ne?

  13. Pris Pris pravi:

    Organizacije za kolektivno zaščito avtorskih pravic so nujnost in obstajajo povsod po svetu, ker avtor sam ne more beležiti, kje se uporablja oz. javno predvaja njegovo delo, prav tako pa ne more na vsakem koraku izstavljati računa.

    Zadeve so dokaj komplicirane in se jih ne da pojasniti v nekaj stavkih, sploh zato, ker ima še vedno večina ljudi mnenje, da je glasba zastonj in jim je vsaka “dajatev” SAZAS-u odveč, četudi je glede na zakonodajo in mednarodne standarde povsem upravičena.

    Pri SAZAS-u je problem to, da so pravila prirejena tako, da ima od izplačil avtorskih honorarjev korist le mala skupinica “največjih” avtorjev, medtem ko uporabniki (televizijske in radijske postaje, organizatorji prireditev, lokali …) plačujejo za vse. Butast in nepravičen je sistem, ne pa samo pobiranje denarja.

  14. strojnik strojnik pravi:

    Baje da gre zadeva tako daleč, da če naprimer 1danica spesni pesmico in jo otroci na šolski prireditvi zapojejo, so že dolžni SAZAS-u nakazat. Je bilo po radiju. Pravijo da zato, ker bi se 1danica lahko čez nekaj let spomnila in uveljavljala avtorske pravice…
    Če to ni noro, ne vem, kaj je… :roll:

  15. Pris Pris pravi:

    @ strojnik: To je le eden izmed idiotizmov sistema.

  16. 1danica 1danica pravi:

    Pris, saj to razumem, da obstaja tudi intelektualna lastnina. Absurdno pa je, da je sistem tak, da največ pritožb slišiš ravno s strani avtorjev. Vsaj jaz sem slišala največ takih kritik.

  17. Pris Pris pravi:

    Največ kritikov je s strani zastopnikov tujih publisherjev in pa s strani uporabnikov. Pri avtorjih pa je tako, kot sem napisal: od izplačil avtorskih honorarjev ima korist le mala skupinica “največjih”, zato se ostali upravičeno pritožujejo.

  18. Fajfk pravi:

    Zraven sazasa obstaja še zavod IPF. Pa da ne bo kdo mislil,da je to konkurenca sazasu,ne,to je vzporedno društvo. Če te slednji zalovijo,moraš plačevati tudi njim poleg sazasa. Izgleda da lahko pri nas vsakdo ustanovi društvo za intelektualno lastnino in mirno kasira.
    Kar pa se tiče Domicelja (slovenskega kralja ukradenih melodij),pa bom zapisal eno štorijo.
    Nekoč je imel nastop v eni oddaji na RTV in kot zmeraj nekaj pizdil čez krajo avtorskih pravic.(zadnje čase je vsekan samo na to). Takrat je izjavil,da bo polovil tiste,KI KITIJO SE S TUJIM PERJEM. Luzer bedni. Ta stavek ima v enem svojih komadov Adi Smolar,ki opeva prav take tičke kot je on. Ta kreten domiceljski ne zna niti svojega stavka oblikovati in se pizdi čez POP TV,ker so mu domnevno ukradli ime oddaje BREZ ZAVOR. Prav privoščil sem mu,ko je vrhovno sodišče razsodilo,da Domicelj pa že ne more bit lastnik besedne zveze “brez zavor”. Pa še POP TV ga je tožil za odškodnino.

  19. bin pravi:

    Požegnan moraš bit, pa je vse v redu! :mrgreen: Če si avtor ali “uporabnik”.

    Težava je v tem, da tudi žegni niso vsi enaki. Že od svetopisemskega Ezava naprej! :sad: Tako nas vsevprek “žegnajo”, mi jim za to dušno in telesno hvaležnost izpričujemo, ob tem pa moramo sam poskrbeti zase.

    Nekoliko pa je le čudna, ta zadeva z RTV programi! Saj je vendar studio, radijski ali TV, tisti, ki je avtorsko delo predvajal v javnosti. Naj plača delež SAZASu! Kje bom jaz sedel, ko bom, (če bom) to gledal, nikogar nič ne briga! Enostavno!??

    Vendar so zadeve veliko bolj zapletene. Avtorji morajo za nastop na TV največkrat nekaj “participirati”. Odkrito ali prikrito! Torej za pravico, da se njihovo avtorsko delo predstavi javnosti, morajo plačati! “Javnost”, pa mora (skozi višjo ceno uslug) tudi plačati, da to lahko “konzumira”. Torej imamo dva plačnika, vsakega na eni strani, vmes pa “cgajnar-bando”, ki si je lepo postlala!

    Zato si najraje eno v svoj brk zabrundam, in jo mahnem na potep po grmovju. Nad tem, (grmovjem) si še niso prilastili avtorstva.

  20. dare dare pravi:

    @fajfk, takrat so Jonasovo oddajo celo morali preimenovati v “brez zapor”. Prav z veseljem slišim, da se Domiclju pozneje ni izšlo. Malo pred tistim je imel en tak primer z neko tretjeligaško skupino, ki so za svoje navijanje uporabila “njegovo” Jamajko, tako da so prepevali namesto Jamajka..košarka. Takrat je Domicelj dobil odškodnino za ta strašni zločin.

  21. dare dare pravi:

    @bin, ravno to kar praviš glede grmovja me tudi včasih pošteno muči. Zdaj imamo še vedno zelo dobre predpise, ki državljanom dovoljuje hojo po naravi oz.gozdu. Je pa vse več takih, ki bi radi ogradili svoja posestva in preprečili dostop neposvečenim . Kam vse to vodi, ne vem. Zaenkrat v glavnem še lahko žvižgava po hosti :) !

  22. bin pravi:

    Bo nekaj na tem, Dare! :sad:

    Malce bom v filozofsko-politične vode zavil in takole vprašal. Zakaj večina svetovnih nazorov postavlja na začetek človeka – stvarjenje?

    Zlobni filozofi, analitiki, pravijo, da zato, ker je to edini način, da opravičimo lastništvo.

    Kdo je lahko lastnik? Tisti, ki mu je pravico lastništva nekdo dal! Sam si je ne smeš vzeti!

    In kdo lahko lastniško pravico daje? Tisti, ki jo ima!

    Torej v nazoru, ki bi priznaval, da smo ljudje “sad zemlje”, ne ustvarjeni, manjka tisti prvi lastnik! Kdo je njemu dal pravico do delitve lastništva?

    V primeru stvarjenja, je stvarnik tisti, ki je bil tudi lastnik in njegova je pravica razdeljevanja. V takem pogledu so vsi sedanji lastniki upravičeno ponosni na “svojo last”! Naj bo to zemlja, denar, živali, zrak, ali tako kot nekdaj v sužnjelastništvu, človek! :mrgreen:

    Pa poglejmo še drugače. “Sadovi zemlje”, bi tudi lahko imeli pravico, da izključno oni upravljajo določeno “naravno dobrino”, na primer njivo. To pravico bi si pridobili s svojo sposobnostjo in pripravljenostjo, da bodo dobri gospodarji. Da bo od njihovega gospodarjenja imela korist vsa družba. Tudi dedovali bi lahko to pravico. V primeru slabega gospodarjenja pa bi pravica prešla v druge, primernejše roke.

    V današnjem, lastniškem nazoru, pa “lastnik” lahko počne z naravnimi dobrinami, kar se mu zljubi. Le dovolj močan mora biti, da utiša “javno mnenje”.

    Zato bodo naši kraji, nekoliko severovzhodno od tvoje domovine, že v kratkem postali lovski rezervat, v katerem ne boš smel z glavne ceste niti scat, če ne boš imel pristanka lastnikov.

    Daleč me je zaneslo! Oprosti za smetenje, toda včasih mi malce privzdigne pokrov. :oops:

  23. bin pravi:

    Opa! :oops:

    “Moji kraji” so severo-zahodno od tvojih.

  24. dare dare pravi:

    Tu ni kaj dodati. Žalostno, res!

  25. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    verjetno veš, da imajo nekateri v Italiji na avtomobilih še predpotopne tablice? In vmes še nekaj novih in novih? Pa nihče ne spreminja zakona, da bi morale biti enake! Pri nas so pa vsakih nekaj let nove. Za vse.

    A tu ne smrdi? In enako je z muziko. Očitno služijo tisti, ki nimajo veze z muziko. Avtorji pa kak cekin, morda dobijo :(

  26. dare dare pravi:

    @vlatka, ja, še veliko je verjetno takšnih biserov. Pred kratkim sem npr. gledal na TV prispevek o neki (turistični!?) vasi kjer so krajani sami izdelali lične lesene table. Res lepo narejeno, vžgano v les in polakirano. Pa se je našel nekdo, ki se je ob zadevo spotaknil, ker menda table ne smejo biti izdelane pri nepooblaščenem izdelovalcu. Kako se je končalo ne vem, zgledalo pa je da bodo morali kažipote odstraniti in jih za lep denar naročiti pri že omenjenem pooblaščencu. Svašta!

  27. swislar pravi:

    Fantastično, ni kaj! Dolgoletna štorija s Sazas-om me na trenutke spomne na kavbojsko vas, kjer je bilo postavljanje pravil praviloma v rokah trenutnega oblastnika (šerifa ali lopova), ki jih je prirejal glede na trenutno minuto razpoloženja…
    Dejstvo je, da je avtorstvo nekja, kar mora biti zaščiteno, izrojeno pa je, da na tem služijo razni modeli, ki bi jih lahko zajel z imenom, Ansambel Nebodigatreba s preklajenim “glasbenikom” in Čezetka (CZ oz MZ) Hektor na čelu…jebi ga, kuot mi žwima!!!

  28. Morska pravi:

    Se strinjam s Prisom. Sistem bi bilo treba urediti. Prej dolga leta ni bilo kaj dosti narejenega na tem področju, potem pa je prišel določen posameznik, ki se je zadeve lotil po svoje. Omenjenega gospoda sem svoje čase poznala in ga imela za sposobnega človeka, zdaj pa mi ni čisto jasno, kaj hoče s svojim načinom doseči. Po eni strani je dobro, da se zadevo prične urejati, po drugi pa se mi zdi, da se je pač prijel ogromne luknje v sistemu in zdaj lomasti z njo.

  29. Fajfk pravi:

    Zdaj je pa prekipelo obrtni zbornici zaradi sazasove arogance in so pripravili protest,tako da bodo s 1.junijem iz lokalov odstranili vse avdiovizuelne naprave in prekinili pogodbo s sazasom,RTV in podobnimi združenji. Po lokalih bo tišina,dokler se obrtniki ne bojo dogovorili s sazasom o razumni ceni. Obrtna zbornica tudi svetuje,naj se v lokalih pusti samo CD player ali kasetofon in naj se vrti klasično glasbo,ker so avtorske pravice že zastarele in sazas ne more uveljavljati zahtev,dolžni so plačevati le zavodu IPF.

  30. ditka pravi:

    me zanima,kdo bo sploh še hodil v gostilne?
    Ne sme se več piti, kaditi,brez muzike……

  31. mile pravi:

    gluhi, zdravljeni alkoholiki z astmo :)

  32. mica mica pravi:

    dare, tudi sama ne razumem logike avtorskih pravic. nekaj fičnikov dobivam od ZAMP-a, ampak mi NIKOLI ni jasno, kako in na kakšen način obračunavajo tisto, kar mi dajo. Saj vse skupaj ni omembe vredno, pač, nisem Desa ali kdo drug, ki je sila popularen, a vendarle….
    A če pomislim, koliko je samo tistih, ki prelagajo moj (??) denar z enega kupčka na drugega, razumem, da drugače ne more biti, saj že v njihovih žepih ostane večino tistega, kar nakažejo posamezne ustanove.

  33. dare dare pravi:

    Logika je verjetno samo v tem, da je nekaj ljudi ustanovilo firmo, ki dobro kasira. Priznam pa, da se mi niti sanja ne kako bi to moralo biti urejeno. Kar se mene tiče (vsaj zaenkrat :) ) je samo to, da je to samo še ena birokratska ovira, ki še zmanjšuje že tako majhen interes organizatorjev za rihtanje prireditev. Tisti sistem s spiski in trajanjem pesmi se mi pa res že od nekdaj zdi maksimalno smešen. Kar predstavljam si, če npr. traja “knockin’ on heavens door” 3′ 10″, potem dobi Dylan od našega muziciranja 30 centov, če pa recimo špilamo “Ne spavaj mala moja” 3′50″ potem pošljejo direkt v Sarajevo 45 centov, vendar Bregovič oddvoji 15 centov in jih pošlje Berryu v Memphis, ker je pesem priredba njegovega originala. Ja, po mojem mora biti tako. :)

  34. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    zajebat je treba vse, kar se zajebati da :(

  35. dare dare pravi:

    @vlatka, no, no!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !