Nazaj v planinski raj

2.05.2008 ob 11:39

Pod trto bivam zdaj
v deželi rajsko mili,
srce pa gor mi sili
nazaj v planinski raj.
Zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!

Človek se menda vsega navadi. No, ne čisto vsega. Težko se navadi stradanja ali pa tega, da ga vsak dan za zajtrk premlatijo. Ampak če ostanemo pri bolj človeško navadnih stvareh, se moramo strinjati, da je človek dokaj prilagodljivo bitje. Zelo verjetno je bore malo ostalih oblik življenja sposobnih preživeti, če jih lepega dne iztržemo iz njihovega okolja in jih odpeljemo na čisto drug in čisto drugačen konec sveta. Lahko bi dajal za primer kaktuse na Grenlandiji ali severne medvede , ki brskajo za istrskimi tartufi ampak to ne bi peljalo nikamor. To bi bilo samo golo naštevanje vseh mogočih pretiravanj.

Kljub tej opazni prilagodljivosti pa sem kar nekako mnenja, da se ljudje že v osnovi delijo na tiste bolj »urbane« in takšne (tukaj energično kažem, nase!!!!) bolj ruralnega tipa. Seveda bi po daljšem opisovanju te svoje domnevne pripadnosti začelo zgledati , kot da ljudem, ki jim je pri srcu vaško življenje povzdigujem više od drugih in jim dajem večjo ceno. Vendar to nikakor ni moj namen. Ljudje smo pač različni in prav danes sem bral post gospoda, ki je očitno že dolgo časa (ali pa od vedno ?!) Ljubljančan pa ni niti slučajno videti,da bi to pomenilo, da si ne zna najti dela v stanovanju in pri znancih. Podobno o »mestnih« razmišlja namreč marsikateri »garač« s podeželja.

No, jaz se s takšnimi stereotipi ne ukvarjam, sem pa že od nekdaj mnenja, ko vidim kakšno blokovsko naselje v Ljubljani, posebno katero od tistih še bolj realsocialističnega tipa, da tam ne bi mogel prav dolgo vegetirati. Ne, bi me preprosto »neslo«!! Hiral bi , po mojem, tako kot tisti Bušman, ki so mu bogovi padli na glavo in je potem med svojim popotovanjem za svoje preživetje uplenil kozo. Belemu človeku se to ni zdelo v redu in ga je vtaknil v arest. V zaprtem prostoru Zumbo ni mogel ne jesti ne piti, še dihanje mu je delalo težave. Če ga ne bi izpustili , bi v nekaj tednih izdahnil.

Ja, jaz zase pravim, da sem človek »bolj za v grmovje«. Tam je okolje, ki se brezhibno sklada z mojim načinom dela. Tam mi ni treba potrpežljivo, natančno in počasi…tam je treba marsikaj tudi bolj na »ho ruk!«. Tam se človek zmatra in včasih spusti orodje iz rok in se zlekne med korenine stare bukve. Takrat gleda majhne zaplate jasne modrine, ki se jih vidi med migetajočimi vejami starke. Nekje nad glavo nekaj čivka, malo stran pa žolna zganja svoj prirojeni hrup! Včasih med daljšo pavzo čisto blizu steče kakšna srna ali zajec….ja, in nikogar ni, ki bi rekel, da je pavze konec.

Zdaj živim v kraju, kjer se moram pogumno nagniti čez okensko polico, da ugledam zaplato zelenja. Saj ni da bi jamral, še vedno je to “dežela rajsko mila”! Če pa že dežela ni takšna, pa imam tam rajsko milo družbo. Občasno imam tudi priložnost oditi “nazaj v planinski raj” in razsajati po gozdu in si polniti baterije z njegovo energijo!

Vendar pa, kljub vsemu……vsaj post o tem pa moram napisat!!!

  • Share/Bookmark
 

26 komentarjev na “Nazaj v planinski raj”

  1. Blazz Blazz pravi:

    Hehe, tista 2 dreveščka tam pred vašm blokam nista lih zelejne. ;)

    Hehe, hec hec. Vim kej misleš. Se tut strinjam… :=+)

  2. mica mica pravi:

    NO, MOJA MALENKOST JE ŠE BOLJ KMEČKA OD TVOJE :-)
    očitno.
    Zjutraj nujno rabn, da se grem pretegnt na vrt, pa da na stolu pred tole mojo delovno sobo spijem jutranji kapučin, pa da slišim travo rast in tičke pet.
    A potem, ko sedem v avto in ajd na teren, KOMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJ čakam, da pridem domov, in samo vržem s sebe tiste nobl cunje, vzamem v roke sirkovo krtačo in si izmijem vso maskaro, šminko ipd. ipd….pa si nataknem trenirko /se še ni zgodilo, da bi kr brez vsega dirkala ven :-) /superge..pa še Poldeta se usmilim, ki me itak gleda kot bohka v kotu, in greva za dobro uro pešačit v hrib.
    Poleti grem potem še na kolo, in ko potem “padem” v posteljo, obvezno pri odprtem oknu, da poslušam čričke !!!, se mi zdi, da živim v raju.
    Da bi živela v mestu?!?
    Božemili, nikoli.
    Tam je vse drugače, predvsem pa po hodnikih, kamorkoli že grem, nenehno smrdi (od jutra do večera) po zelju in psih. brrrrrr
    PS
    Izza vaših gričev, dare, ta trenutek drvijo sem, nad moje kraje, črni oblaki. Naredi kaj, da jih zaustaviš, dovolj mam dežja
    :-)

  3. kamper kamper pravi:

    Dokler se lahko premikam me nič ne skrbi :lol: če mi kje ni všeč grem drugam :lol:

  4. Dare pravi:

    @blazz, normalno da veš, saj živiš zelo blizu grmovja :) ! (škoda, da je cesta tako blizu) Sicer se pa pri vaši hiši vidi, da znate poskrbeti, da je vse pokošeno, popaseno, porihtano….. Koliko ti pri vsem sodeluješ, tega sicer še ne vem, vendar pa ne dvomim, da si koristen član…. :) :) !

  5. Dare pravi:

    @mica, ti pa znaš razumeti človeka :) ! Z oblaki pa zaenkrat še ne znam!!!

    @kamper, tako je tudi treba. Saj se tudi jaz po možnosti vsaj malo držim tega tvojega pravila!

  6. mica mica pravi:

    a da res znam?
    Ponavadi mi rečejo, da znam ravnati z otroki.
    Pri človekih (moških?!) imam dve levi roki
    :-)

  7. 1danica 1danica pravi:

    Človek pač ne živi vedno, kjer bi si želel.. :(

    Če bi mi pa dal na izbiro vas, od koder bi se dvajset minut morala voziti do prvega mesta in mesto, kjer sem (pa hvalabogu nisem v kakšni stolpnici, čeprav mi že blok ni ravno všeč), bi verjetno prej izbrala slednje, še sploh zaradi službe in raznih možnosti, ki jih imata otroka.
    Ta tvoja varianta – iz mesta na vas skoraj vsak dan… tole pa po svoje tudi ni slabo, a ne?

  8. vlatka vlatka pravi:

    mica,

    ni res! Ne smrdi po vseh blokih enako. Odvisno je, kdo so pretežni prebivalci blokov. (Imam izkušnje.)

    V mestu, nikoli, si rekla. Saj ti ne privoščim. A če bi sila kola lomila, bi se tudi tega navadila. Kot sem se jaz, še bolj moja mama. Iz deset hektarske kmetije in iz 160 kvadratnih metrov bivalne površine iti v stanovanje, ki meri slaaaaabih 36 m2 s kletjo. Ja, bi se naučila. Verjemi.

  9. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    nikoli ne veš, kam te življenje pelje. Na koncu je pa dovolj le ena sobica s kopalnico. Ali pa sobica s skupno kopalnico.

    In tam vsi hirajo. Kaj jim pa drugega preostane? :(

  10. Anthony pravi:

    Dare, mislim da vseeno ne živiš v tako tragičnih razmerah kot jih opisuješ. Že res da se delu kjer stoji vaš blok reče Bronx, vendar je to še vedno Idrija, in v Idriji, si v 10-15 minutah hoje v gozdu. Tako, da se mi osebno zdi tvoje pisanje o tem kako se moraš krepko nagniti čez balkon, brezpredmetno.

  11. Dare pravi:

    @anthony, hvala za komentar, moram te pa vseeno vprašati, kje hudiča si zasledil kakšno tragiko???
    In definitivno se moram pogumno nagniti čez okno, da zagledam zelenje……potem pa se nadaljuje……Saj ni da bi jamral, še vedno je to “dežela rajsko mila”!….Predvsem pa to moje razmišljanje nekako ne deluje kot téma za polemiziranje, a ne da ne!? :) lp

  12. Dare pravi:

    @1danica, lepo da si zadovoljna na Ribniku :) ! A si predstavleš, de bi cmakala , dejma prmir ,dal z Uotlce vsak jutr :) :) :) !

  13. Dare pravi:

    @Vlatka, ja kaj naj rečem. Upam, da imajo vsaj dovolj prostora za en računalnik, da se priklopijo na splet in da lahko vsaj na blogu malo pojamrajo :) !

  14. 1danica 1danica pravi:

    Zadovoljna temu ravno ne bi rekla, se pa človek s tem nekako sprijazni. In res je – ne bi rada vsak dan kakšne ure ali več preživela v avtu, samo zato, da bi pišla na delo in z dela. Jaz imam do službe 10 minut.
    Je pa najbrž tudi res, da bi se na vasi vsaj malo bolj poznali in ob vsakem srečanju malo “oblajali”: O, kako si? itd. Tu pa gre človek mimo in vprašam hčer (ali pa ona mene): “Ti, a ta živi tukaj?”

  15. Blazz Blazz pravi:

    @Dare: Pomagam, ampak ti po pravici povem, da je veliko dela opravljenega tudi brez mene…

  16. bin pravi:

    Važno je, Dare, da najdemo vsak na svoji “tipkovnici” “ESCAPE”!

    To je “tipka”, na katero pritisneš, kadar ne najdeš poti iz zagate. Ali kadar bi bila ta pot predolga in predvsem neracionalna. Midva v “planinski raj”, nekateri pa v stanovanje za ekran. Kakor je komu prav. :)

  17. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    to bomo morda imeli mi. Oni tega sedaj zagotovo nimajo, niti ne rabijo. ;)

  18. dare dare pravi:

    @bin..Ja,tega se bo treba navaditi…enga velik’ga escapa. Tako nasploh pa tudi konkretno kar se tiče tipkovnice :)

  19. dare dare pravi:

    @vlatka, ne glede na to o kakšnih zadevah debatiramo (jamramo!!) je jasno, da so nekje ljudje, ki jim gre še neprimerljivo slabše kot nam. Vendar ne verjamem, da bomo zaradi tega kdaj vsi ostali zadovoljni s stanjem, a ne ??

  20. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    nikoli ne bo vse belo ali vse črno. Vedno bo in belo in črno. Itak ;)

  21. ditka pravi:

    dare,
    joj,kakšen razgled :)
    Ja,sem imela prav.
    Planinski raj prihaja v vaš blok.Saj boste imeli kmečko tržnico v pritličju :)
    Tako je življenje.Nekateri se pa vračamo v ….bronx(nisem vedela,da se tako reče) :)

  22. dare dare pravi:

    O Ditka , živio. Za Bronx tudi jaz nisem še slišal prej, kot sem prebral tukaj v komentarju. Tudi mi ni bilo sprva posebno jasno. Kakšen Bronx? Kaj je pa potem npr. Cegovnca ipd. In kje je Manhatan?? :)
    Potem mi je vžgalo, da je tako verjetno zaradi naših črnskih sosed! No, ja, pa Bronx naj bo zaradi mene!!

  23. 1danica 1danica pravi:

    Naša soseska se pa že leta imenuje Bronx – menda zaradi bande, ki je delovala prav po vzoru tistih v ameriških filmih. Se mi zdi, da ni več tako aktivna, ime je pa kar ostalo. Tako se je uveljavilo, da je celo na enem ali dveh prometnih znakih – s sprejem, da ne bo pomote!

  24. swislar pravi:

    Kar se razgleda tiče, sem potem sam precej na boljšem..moj razgled seže daleč proti najvišji planoti Primorske..
    Smo pa vsi bolj ali manj lokal-patriotsko sentimentalni.
    Tudi zame ima kava dosti boljši okus v bližnjem kraju, katerega ime so Italijani nekdaj zaključili z di Sotto…, čeprav sem “izseljenec” že 10 let…
    LP

  25. zdravje pravi:

    želim ti čim več lepih trenutkov in užitkov v tvojem planinskem raju!!! :-)

  26. dare dare pravi:

    @danica, se bojim, da je ratalo vse preveč teh Bronxov!

    @Swislar,ne glede na to kje človek živi je vedno od nekod “doma”. Marsikdo to želi prikazati kot nepomembno, pa je temu le redkokdaj res tako. Sicer pa najino izseljenstvo malo spominja na verz iz narodnozabavne pesmi : “ko sem delat šel v tujino iz Dekanov v Piran……misli me nazaj podijo saj še zmeraj sem pesjan…”

    @zdravje, hvala! Ne dvomim, da bom čez poletje pogosto tam gor!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !