Turoben dan
Aktualno 16.3. 2008
Turobnost dneva, klavrn razgled skozi zarošeno okno in hladne megle , ki se vlečejo po grapi , ki jo edino vidim med vogali sosednjih stavb. Vse te slike se mi le stežka skupaj zdrenjajo v utrujeno glavo, v utrujene nenaspane možgane. Črna kava in pljusk mrzle vode opravijo nekaj poslanstva in povzročijo druge negativne učinke, slabost v želodcu in akutni šok potencialno še aktivnih sivih celic!Takšni nesimpatični opisi so pri meni lahko kvečjemu uvod v malodušno nedeljsko objavo, ki poskuša nekaj storiti s klinično mrtvim navdihom. Ta trenutek tudi počnem točno to. Blogersko okolje je namreč zelo neaktivno te dni. Objave se pojavljajo na več minut kot ponavadi in komentarji prav tako. In vse skupaj na mojo otopelo razmišljanje ne deluje nič drugače, kot bi bilo za pričakovati.Dvomim, da sem v svojem zdravstveno oporečnem stanju sposoben karkoli premakniti v pozitivno smer.Po kitari sem mlatil skoraj do štirih zjutraj. Če pravim, da sem mlatil, to pomeni tudi to, da si je gospod, ki nas je najel zamislil, da bomo igrali samo govedino in smo synth, bobne in Francita pustili doma! Tega si moja starorockerska duša pred leti ne bi mogla niti predstavljati, zdaj pa mi je glede tega popolnoma vseeno. Tip si je za svojo šestdesetletnico pač tako zamislil in izpadlo je čisto v redu. Po svoje mi je pa to še boljše, saj mi ni treba celo noč popolnoma nič tuhtati, Še najhujše kar bi se mi lahko zgodilo je to, da bi pozabil kakšen verz besedila. Pa tudi to je malo verjetno saj so v našem repertoarju same “klasike”! :) No , tudi postregli so nas gosposko in veliko so plesali in skoraj vsak komad nagradili z aplavzom. Pa še veliko svojega programa so imeli. To, a veste , je tisto, ko jubilantu berejo kao šaljive pesmice in ga spominjajo na dogodke iz njegovega življenja, zraven mu prinašajo darila in počnejo še vsehsort neumnosti. Tokrat je bilo vse skupaj še kar na nivoju in predvsem je še kar dolgo trajalo, tako da ni bilo treba ravno neprekinjeno škripati . Pa še to naj pohvalim dedca, da nam je dal vsakemu po dvajsetaka več kot smo računali.
Ko kdaj potožim kakšnemu znancu, da me vse skupaj prav po živalsko zdela in da ni več tako kot včasih , ko smo po špilu čakali kakšno uro, da so Pr far odprli oštarije in smo še celo nedeljo godli za kakšnim šankom, takrat mi vsak skoraj brez izjeme takoj navede razlog : ” EMŠO, stari, EMŠO!”
Turobnost nedelje, moja utrujena glava, spraševanje samega sebe če je vredno in še mnogo podobnih misli se preriva pod mojim pokrovom. Nič, šel bom še kakšno uro pod kovter, pokril se bom čez glavo, pod moj teniški komolec, ki ni nikdar igral tenisa, bom dal blazino in odsanjal bom še eno rundo.
Medtem se bo mogoče vse uredilo. Veter bo razpihal meglo. svež pomladni zrak bo napolnil naša pljuča in le še ostanki nedavnega dežja bodo kapali od vrbovih vej.
Spotoma pa bo mogoče oživela še druščina na spletu. Začeli bomo spet pisati bloge , komentirati in replicirati. Reševali bomo probleme in se zabavali.
Naši možgani bodo čisto na novo spočiti!
16.3. 2008 ob 14:59
ojej….a pridete igrat tudi pod okno?
Mika me, da bi vas najela, ker potem bi me soseska že 500 let po smrti opravljala zaradi te fore
Ampak bi bilo pa zanimivo…..bom razmislila o tej možnosti….
No, dan je res tak, da bi ga bilo treba zradirati, ampak sem vseeno naterala Poldeta, da je dvignil svojo leno rit in nič kaj dobre volje odtacal za menoj.
Ko sva bila nekje na sredi brega, se je začel upirati, da ne gre več naprej in verjetno ne bi koristilo, četudi bi pred njim padla na kolena.
Vseeno- bilo je lepo, mirno, tiho, nikogar nisva srečala….
Tako da dan ni popolnoma izgubljen
16.3. 2008 ob 20:06
Na kakšen dan, ko bo sonce sijalo, da bo veselje, in bo ravno prav toplo, ti boš ravno prav spočit in zrak bo ravno prav svež, pa ljudje okoli tebe ravno prave volje, bi se ti vse tisto “ravno pravo” lahko zazdelo samo po sebi umevno. ČE … ne bi bilo takih turobnih dni. ZATO so veliko vredni.
16.3. 2008 ob 22:47
O, Dare,
meni je pa ta nedelja bila krasna. Iz dveh razlogov: včeraj smo imeli obiske in smo igrali Tarok, ki se ga jaz šele učim. (Igrala sem ga tretjič) in danes sem nekaj naredila na naši njivici, kar je bilo Grisonu všeč
17.3. 2008 ob 10:01
@Mica, verjetno bi prišli tudi pod okno, čeprav tega že veliko let nismo počeli. Za 500 let “slave” pa sploh!
@1danica, ja poznam to teorijo. Dobra, vendar ti takrat , ko si bolj na dnu krivulje za čuda nič ne pomaga
!
@vlatka, poskusi se čimprej navaditi, da ne boš zamorila igre. Kaj pa je z briškolo in trešetom? Aja, jest tud ne znam špilat taroka!
17.3. 2008 ob 13:26
Ma ja, saj vem… ampak včasih mi leijo ven same optimistične.
17.3. 2008 ob 19:42
Ojojoj… Tega pa ne privoščim… Jaz umrem od dolgočasja, če je kje kaka pojačana želja po govedini. Saj ne rečem, da je vse zanič… Ampak… Hej… človek pač ne more prek sebe, a ne?
17.3. 2008 ob 20:01
@darja, no, saj ni bilo tako hudo. Poleg tega pa je imel tip 60 in po večini so bili ta generacija in še starejši. Je pa tudi tako ali tako moja muzika
neka tretja liga in glavno , da sem bil zjutraj “bogatejši” za 100 E! (ki so bili seveda, kot tudi sama veš , pošteno prigarani) In nikar se ne trudi iti preko sebe! Posebno ne zaradi kakšne diskontne govedine. lp
18.3. 2008 ob 06:14
No ja, najbrž je res malo kriv EMŠO, malo se človek naveličano počuti, ko je utrujen. A sem prepričana, da do naslednjič boš že drugačne volje.
Vseeno so to vendarle posebna doživetja, čeprav je tudi resno delo.
19.3. 2008 ob 22:56
dare,
briškolo in trešet pa ti naši frendi ne znajo. Na žalost. Pa morda je še bolje zanje, saj bi jih “šišala” sto na uro. Toliko pa vem, da sem dobra, haha. Tako kot oni v taroku. Sploh pa Jasna je prva liga. Vse si zapomni.
26.3. 2008 ob 16:58
Ob takih jutrih je res najbolje še za kakšno urico pod kovter, tako je turoben dan takoj krajši