dare.likar@siol.net

Kot sem menda že omenil, sem imel enkrat v življenju (mogoče bom kdaj ugotovil v katerem času je bilo to ) fazo, ko sem mislil, da lahko pišem verze. Ja, kar pesmice bi pisal. Po stari navadi večine  takšnih “poetov”  me je zdaj, leta kasneje, malodane groza ko kaj preberem. Pa ne ravno pri vseh. Ta, na primer me je spravila v smeh. Pa nikar me ne sprašujte kaj sem imel v mislih. To bi tudi sam rad vedel!

PUSTITE NAJ DIHA

Novih dvajset pesmi bom napisal,

novih dvajset sprehodov in

novo prgišče opravičil za nedelo neopravičljivo.

V kozarec bom natočil spet meglo iz svojih žil

in družno bova spila ostanek

na sedmini moje domišljije.

In knjigo bom položil pod shrambo spominov,

lajšala bo noč počitka,

slabo vest bo obtežila,da bo tam ostala,

a z mano šlo bo pojasnilo:

Kaj je s tem fantom?

Je vodstveni delavec?

Politik?

Sprevrženec?

Bioenergetik ali ekolog?

Samo poet je-

Pustite ga naj diha.Zaljubljeno ima srce.