Po krivulji dol in gor
črkar 26.2. 2008
“Saj si nor !” ,je rekla v polhecu in še naprej bolščala v gosto popisan papir. Kadar hočem pokazati nekaj kar sem želel narediti kot pravi pismeni izdelek, takrat celo štreno besed stiskam in jo ponudim prvemu, ki je takrat neprevidno v bližini. Bralka je tokrat odkimavala, že drugič zapored. Neuspešno je iskala junake med črkami, tropičji in……………….dolgimi presledki. Neuspešno je stikala za zgodbami in dogajanjem.“Ja, zgleda da si pa prav zares nor.!”
“Ne, draga, !” sem ugovarjal, “ norost je bolezen, jaz pa sem vsaj za osem ur na dan potrjeno dovolj zdrav!”In tam me zadnje dni, bogve če ni teh “zadnjih” dni kar veliko, res spravljajo v izrazito spodnje ovinke naše krivulje. Spomnim se pred leti, ko so predstavili logo naše firme. Valovnica, kot so jo dizajnerji poimenovali, pomeni gibalo življenja, pomeni vzpone in padce. Ja, ja ! Pred leti smo rekli, da takrat ko si bolj na dnu, da takrat jemlješ zalet in samo vprašanje časa je , kdaj se boš radostil na samem vrhuncu.Ljudi je treba priviti, ljudje so pri procesih in pri poslih odvečna neizbežna navlaka, ki mora vsled vsega tega biti vsaj maksimalno v gibanju, če že ne drugega. Moje celice morajo biti pripravljene , da sleherni watt svoje energije uporabijo za predvideni namen.
Red pa mora bit. Zlahka sprejemam logiko, da je za rezultate treba biti discipliniran in da se je treba držati plana in ure. Resda sem s svojim razumevanjem vred, pa disciplino in še matično številko če želite, z vsem skupaj sem zadnje dni ob dveh čisto popolnoma zdelan.
Pa to niso stvari, ki jih pri svojem delu najteže prebavim!
Na pravi družinski sprehod smo šli potem , ko sem bil o kosilu najmanj pol ure v nezavesti. Nezavedno so mi v tiste pol ure vse tiste neljube face in glasovi izpuhteli iz glave. Utrujenost mi sicer ni čisto izginila pa nič zato. Če me bolijo kosti in mišica ali dve, se mi to ne zdi več baš neka novica.
Odpeljali smo se na Vojsko in odcapljali v gozd. Ja, gozd imam pa rad. Tam se mi zdi vse brezhibno postavljeno. Red, ki tam vlada je prijazen in blagodejen mojim očem. Opazujem drevesa, gladke bukve in javorje z oguljenim lubjem. Tu in tam razmišljam kaj bi bilo treba posekati in koliko drv bi nacepil iz tistih grčastih debel.
Ja, večkrat bi morali iti v naravo.
Tam so v resnici tisti zgornji ovinki presnete krivulje. Zastonj sem nanje čakal med pločevinastimi stenami fabrike in v zatohlem ozračju med prešami in stružnicami.
In tudi za računalnikom dec ni ravno, kot bi ribo vrgel v vodo. Bela svetloba mu odseva od golega čela. Rdeče oči in nervozno tipkanje, zmedenost in hitenje. Vse to producira zapis, ki spet nima ne repa ne glave.
” Ja, nor, ja, nori umetnik!!”
“A zdaj pa še to!?” sem ostrmel !
“ V teh časih je menda umetnost tisto, kar ni razumljivo!” sem dobil pojasnilo.
“Veš!” sem odvrnil malo pred zadnjim klicajem, “ ostaniva kar pri norcu…….evo…utrujen in nor in..lahko noč!”
26.2. 2008 ob 22:23
med rožljanjem mašin je umetnik tisti, ki sliši svoje misli. In norec, ko jih zapiše. A tako ohrani svoje
dostojanstvo do lastne biti
26.2. 2008 ob 22:54
Razne norosti, umetniške ali ne… pa nerazumljenost, ki izpade kot norost - ponavadi med bolj norimi - pa majhne stvari in mogočni gozdovi - vse kar lepša življenje…. vse to ti da misliti.
Ampak komentirati je pa klobase veliko bolj enostavno.
27.2. 2008 ob 09:38
saj ni lih tolk hudo,al kaj!
27.2. 2008 ob 09:49
Baje, da biti nor, ne boli. Pa bodimo nori.
27.2. 2008 ob 10:45
Po moje danes biti nor ni nujno nekaj slabega, ampak morda celo bolj nuja kot pa kaj drugega.
Bolj bi bilo na mestu vprašanje, kdo v tem svetu, ki ga vsi, skorajda brez izjeme označujemo kot norega sploh še ostaja normalen?? Defenitivno ne tisti, ki se sam vzvišeno označuje kot najbolj normalnega med normalnimi.
Stara modrost uči, da je tistemu, ki prizna, že pol odpuščenega. Zato se tudi sam pridružujem temu priznanju - mea culpa.
In res, večkrat bi morali iti v naravo, tam se šele zavemo svoje nor(maln)osti….
27.2. 2008 ob 15:11
Spet se ne bom mešal. Ti kar pospravi!
27.2. 2008 ob 18:54
@Darja , ne boli in še to je dobro, ker se ponavadi ne vidi ži na daleč!
@swislar, ta moja norost je mišljena kot bolj kratkotrajen , akuten pojav. Toliko, da se lahko četrt ure malo razpišem. Nisem pa prepričan. Nikoli namreč ne smeš preveč na glas trditi, da nisi nor. Takšno obnašanje te še najprej spravi v gumijast jopič s predolgimi rokavi
!
27.2. 2008 ob 18:55
@Mohore, ti dobro veš kdaj je človeka treba pustiti na miru.
Glede pospravljanja moram pa še malo razmisliti! lp
27.2. 2008 ob 18:58
hehe, s tvoje strani so tudi zmedeni vpisi precej všečni. drugače pa večina umetnikov običajnemu smrtniku deluje noro že zato, ker štrlijo iz množice istomislečih povprečnežev. in če biti drugačen pomeni biti nor… sem z veseljem tudi jaz v tej kategoriji.
29.2. 2008 ob 07:28
Včasih je prav prijetno delati se malo norega.
5.3. 2008 ob 00:05
Bolj star, bolj nor…, a t je v bistvu simpatično…., in , ja, Gozd je zakon
5.3. 2008 ob 00:06
Bolj star, bolj nor…, a ta je v bistvu simpatično…., in , ja, Gozd je zakon