Polpismen

23.01.2008

Prva vrstica se mi vede še čisto normalno in z drugo tudi še ni prav veliko narobe. Pogumno berem naprej. Po tretji mi pogled in možgani preskočijo cel odstavek. Naenkrat se znajdejo čisto pri dnu. Ponovno grem na začetek . postopek ponovim enkrat, dvakrat…. V tej fazi že napol podzavestno barantam sam s sabo…Bi se še trudil? Je stvar pomembna?
Če jo določim za pomembno , če vem da je vredna truda , se zberem , včasih se z obema rokama primem za svojo okroglo glavurino in se počasi prebijam naprej. Ko pridem do konca, so stavki spravljeni nekje v zmedeni glavi. Čez dan se mi svaljkajo med drugim razmišljanjem. Junaki teh zgodb dobivajo obraze. Če veliko razmišljam o tem , potem vem, da je bila zadeva dobra in sem vesel, da jo imam!

Odkar relativno veliko časa prebijem tukaj med blogi, se mi je kar nekajkrat zgodilo, da me je ta »nevšečnost« v mojih namenih pošteno motila. Kakopak? To ni zadeva, ki bi bila lahko v korist!
Površno prebran zapis ali napol pregledani odzivi komentatorjev so bili včasih razlog, da sem napisal svoj komentar, ki je usekal mimo ali pa povedal kaj kar je povedal že avtor in to bolje kot sem to storil jaz.
Nekajkrat sem po branju dobrih zapisov poskušal namigniti, da sem sicer prečital vso stvar a sem imel težave , ker ni odstavkov in komaj da sem krotil vse podatke in množico oseb v zgodbi.
Prav neprijetno mi je bilo, ko je avtor moje pripombe vzel kot kritiko in kdaj celo dodal kakšen presledek ali kako drugače preoblikoval tekst.
Še najslabše sem jo v svojih očeh odnesel, ko sem z nespretnimi pripombami namesto besed o svoji polpismenosti izdavil nekaj kar je zgledalo kot, da bi bil kdo lahko navsezadnje še celo srečen, da sem prebral njegov post. Križana gora!

Najtežja literatura, mogoče zato, ker je v mojih letih to edino »obvezno branje«, so navodila za uporabo. Ni važno ali gre za televizor ali mesoreznico. Če je treba v tisti knjižici prebrati dve strani in po navodilih nekaj zmontirati ali sprogramirati….ne , ni da bi govoril. Lahko za primer omenim videorekorder. Deset let sem imel aparat in nisem znal nastaviti timerja, da bi se mi nekaj posnelo. Ko sem enkrat po toliko letih le imel potrebo , da bi uporabil to strašno funkcijo , sem poiskal navodila, da bi težavo rešil. Pa mi ni bilo treba. Pomagala mi je hčerkica. Štiri leta je imela takrat.

Vzroki? Nisem posebno prepričan. Zdravila? Za kemijo , ki jo konzumiram pravi dohtarca, da ni močna in da ne bi smelo biti težav.
Enkrat sem gledal po teveju dokumentarec o disleksiji. Benti, sem si rekel. Mogoče je pa to! Vrstice se mi mešajo, zaporedje mi dela težave. Za trenutek sem postal kar nekam boljše volje. Pa se mi je prikradla od nekod dilema. Ali ni to prirojena zadeva. Ali lahko to dobiš z leti? Saj sem pred časom ja požrl precej knjig. Prebral sem Kersnika pa Tavčarja, Kosmača in celo Cankarja kakšen komad. Še Rusa se nisem ustrašil nobenega.

Ja prav zanimalo me je , če se lahko to pojavi z leti! Že vem, sem si rekel, šel bom pogledat na net! Takoj sem našel članek o tem. Pa nisem bil z njim nič na boljšem.

Dve tri vrstice je bilo v redu….potem pa…………

  • Share/Bookmark

44 odgovorov v “Polpismen”

  1. selenaselena pravi:

    Joj. Še nisem v tistih letih, ko bi mi bila “najtežja literatura” navodila za uporabo, čeprav moram priznat, da jih že sedaj sovražim (večina je namreč slabo napisanih, potem se pa zdajdi, če se moreš ;) ).
    Vendar sem nekje slišala, da s časom propadajo povezave v naših možganih. Če jih ne obnavljamo, jih preprosto izgubimo.
    Po tej logiki si verjetno premalo “hranil” svoje. Včasih so predelovali pisce, danes pa samo še navodila za uporabo.
    Moj nasvet je, da postopoma spet preideš na pisce. Blogi so sicer v redu, a slovnica na njih je včasih vprašljiva.
    Vzemi si čas zase in preberi spet svojo najljubšo knjigo iz otroštva, pa iz najstniške dobe,…

  2. daredare pravi:

    @selene , zelo prijazno od tebe. Moram pa vseeno malo ugovarjati. Tudi moja leta niso ravno, da bi “smelo” biti kaj zelo narobe. Bom pa poskušal mogoče kaj dobiti iz otroštva. Slikanico mogoče, takšno, ki ima pod slikami trivrstične pesmice. Pa bom imel za en teden :) !

    Bloge pa berem takšne , ki imajo dobro slovnico. (mica, sosed, poezija, 1danica in podobni majstri)

    lep pozdrav!

  3. nevenkanevenka pravi:

    Ne sekiraj se Dare, jaz zadnje čase ne znam tipkat. Ves čas mi črke nekam izginjajo. Desetkrat popravljam za seboj….

  4. daredare pravi:

    Saj niti ni govora o kakšnih hudih sekirancijah. Kaj vse imajo ljudje pa s tem živijo. Jaz imam pač to! So damned what?

  5. 1danica pravi:

    Več nas je takih. Samo jaz ponavadi kar odneham, če mi ravno ne gre. Veliko je namreč odvisno tudi od tega, kar sem tisti dan že prebrala in počela. Včasih so oči in možgani že vsega siti in enostavno sklenejo, da jim ni več treba brati in se prebijati skozi nekaj, kar ni res življenjskega pomena.
    Vseeno je en velik plus tako pri navodilih, kot pri blogih: vse je tipkano. Si predstavljaš pregledati domačo nalogo (npr. po dve strani A4) dvema razredoma otrok, od katerih jih tri četrt piše grdo, od teh treh četrtin pa vsaj tretjina ZELO grdo. Vsaj dva ali trije se najdejo vsakič, da za njimi res ne znam brati. (Da te ne zagrabi kakšna nostalgija :D ) …

  6. daredare pravi:

    ne predstavljam :)

  7. Frau Blitz pravi:

    Jaz imam s tem težave že vse svoje življenje. V tretjem razredu me je učiteljica pred celim razredom sramotila zaradi grde pisave. Rekla da, da se njena soseda zgraža, ko vidi moje zvezke. Najbrž jih je popravljala, ko sta pili skupaj kavo. Ker je bil majhen kraj in soseda VELIKA KLEPETULJA je cela vas vedela, da grdo pišem.

  8. NatašaNataša pravi:

    Kaj pa vid in koncentracija?

    Hm, mogoče bo zvenelo kruto, ampak – kaj pa če bi si šel slikati glavo?

  9. 1danica1danica pravi:

    Ma neee… :) To je ena taka reč, ki daje mnoge od nas! Branje konec koncev sploh ni nekaj naravnega!

  10. selenaselena pravi:

    Z leti sem mislila na to, da sem študentka in da si včasih prav želim, da mi ne bi bilo potrebno predelovat knjig s 600 stranmi, ki so najpogosteje v tujem, da ne omenjam strokovnem, jeziku.

    Glede slikanice ti pa zamerim ;) :lol: . Ne morem sicer reči, kaj si bral oziroma koliko si bral v tistih letih, zase pa lahko rečem, da sem vse svoje najljubše zgodbe ponovila (v vlogi bralca) s svojim precej mlajšim bratom (kar sploh ni bilo tako slabo).
    Ponovno pa sem prebrala tudi nekaj knjig, ki sem jih prvič brala v osnovni šoli (in odkrila ogromno novih pomenov).

    O koncentraciji pa raje ne bi razpravljala, ker bi se približala razsežnostim romana :roll: :lol:

  11. strojnikstrojnik pravi:

    Zakaj pa misliš, da jaz toliko odstavkov delam. Svojo pisavo pa še sam težko berem… :mrgreen:

  12. daredare pravi:

    @frau blitz, ne gre za pisanje. Če še pisat ne bi mogel potem bi bil nepismen , ne polpismen! :)

    @Nataša, ni kruto,zakaj bi bilo kruto. Moram pa ti povedati, da so moji možgani že poslikani z vsemi variantami, CT, MR in nekaj deset EEG ejev.
    Pa ne konkretno zaradi branja!

  13. daredare pravi:

    @selena, zakaj zamera? O koncentraciji pa drugič?

    @strojnik , isto kot blitz

    @1danica, ti si tako prijazna

  14. strojnikstrojnik pravi:

    Mislim, da sploh ne gre za pismenost, ampak drugačno obdelavo podatkov… ;)

  15. daredare pravi:

    numeric control?

  16. kamperkamper pravi:

    :lol: pri meni vem za kaj gre :lol:

  17. zdravje pravi:

    Ah, dej no, včasih imamo vsi malo bolj “težko” glavo, pa se potlej čez čas vse spravi na pravi tir.
    .
    Kaj pa polna luna, tudi kaj vpliva? Takrat je sploh “nekaj” v zraku ;-)

  18. selenaselena pravi:

    Včasih me ne smeš resno jemat, predvsem, kadar zraven še ;) .

    O koncentraciji pa bom enkrat (ko bom mela preveč časa in se mi bo dalo) napisala objavo, ker nanjo vpliva tisoč stvari. Tudi luna, ki po mnenju nekaterih mojih znancev, preprosto je (vseeno v kateri meni) in meša predvsem pripadnice nežnejšega spola :roll:

  19. ponpetponpet pravi:

    pozdrav!

    dabest tale blog. ratal reden bralec – in to v hipu.

    pa kokr slišim, boš meu intervju ;)

    skratka, fajn. še.

  20. poppypoppy pravi:

    Uau intervju, zdej se bom pa lohk (še bolj) hvalla da te poznam ;)

  21. daredare pravi:

    Od tolažb do pohval …same prijazne besede. Hvala vsem ! Ponpet, dobrodošel čimvečkrat.

    S kakšnimi intervjuji me pa ne strašit. Saj nisem nič takega naredil! :) lp

  22. bronte72 pravi:

    Hmmm…. ponpetko ima prav. Javi se mi na mail če lahko, pa ti pojasnim zakaj in kam vse skupaj gre… ;) nič strašnega…

  23. bronte72bronte72 pravi:

    Ah, pozabila sem se prijavit, medtem ko komentarje pišem… skratka, če boš lahko… se javi. Bo vse precej jasno.

  24. daredare pravi:

    @bronte72. Ok, samo da pridem domov :) (s šihta …pssst!)

  25. sosedsosed pravi:

    hehe, zvezda je rojena! sej ti ne bo treba čitat – sam govort! :)

  26. vlatkavlatka pravi:

    dare,

    tega je kriva miška. ;)

  27. vlatkavlatka pravi:

    dare,

    zdaj tudi jaz berem že ene petkrat ta tvoj post. In vse manj mi je jasno: si se zajebaval, si mislil resno, delaš norce iz nas…in ob vsem tem razmišljam: “Težiš, težiš, težiš…, si težka..” in mi odzvanja v glavi. In sploh ne vem, kaj sem prebrala.

    Olično je, da imaš možgane že, ali še, drugje, ko kaj bereš. Če primerjam sedaj s sabo.

    Po moje ni s tabo nič narobe, le zanima te ne toliko, zato si z mislimi drugje ;)

  28. vlatkavlatka pravi:

    ups..,

    očitno…

  29. vlatka - sem, ker želim biti, in kar želim biti. » Blog Archive » “Težiš, težiš, težiš..”, pravi:

    [...] odzvanja v glavi, ko prebiram Daretov blog, kjer piše, kako mu ne gredo skupaj neki stavki, zgodbe, ljudje, inkajjazvemšekaj, ker sem z [...]

  30. daredare pravi:

    @sosed, ne me…….

    @vlatka, zelo lepo bi bilo , če bi bil to hec. Sicer pa tudi tragedija valjda ni. :) Kakšne asociacije si dobila pri tem ti grem pa zdaj pogledat.

  31. ana od srca pravi:

    Dare, lahko je pa tudi to, da imaš polno glavo drugih misli … Jaz marsikdaj ne preberem natančno in potem ne komentiram neprebranega. Oziroma ne preberem vseh komentarjev. Morda le dodam kakšne misli, ki jih nisem opazila.

    Sem se spraševala ob Menuetu za kitaro, knjigi za maturantski esej, ki mi ni bila tako všeč, da bi se želela poglabljati vanjo, kako neki to preberejo maturantje! Meni so bili posamezni deli zelo všeč, posamezna razmišljanja, toda knjiga kot celota – ne bi si želela vsega prebrati.
    Dare, saj ne vem nič o tebi, toda možno se mi zdi, da si preutrujen. Ker jaz sem in se mi dogaja podobno.

    Vse dobro! :-)

  32. DajanaDajana pravi:

    Tukaj gre za enostaven problem. Ne razumeš besed. Ne seveda vseh. Lahko je samo ena. Imam popolnoma enake probleme z navodili. Nikoli jih ne berem, če ni nujno potrebno. Ker imajo vedno neke besede… aaaaaa Da ne govorim o računalnikih… groza… ati veš, kaj pomeni URL, pa spimpat blog, pa… dokler ni prenešeno na NSI, pa kaj je razlika med strežnikom in domeno itd. :(

  33. ana od srca pravi:

    Dajana, pa res, jaz se še registrirati nekje ne znam … in ko mi kaj uspe, za drugič ne vem več, kaj sem naredila.
    Otroci, ja, Dare, včasih smo otroci kmetovali, fizično delali. zdaj nam pa otroški možgančki pomagajo pri druge vrste delih.
    Meni so otroci usposobili digitalni fotoaparat in zdaj, ko moramo nekaj narediti z antivirusnim programom, je mož rekel tavelikemu sinu: “Na, tukaj maš denar, nekaj naredi!”
    In v zvezi z blogom mi je svtoval 12-letnik, ko se mi je zataknilo pri odpiranju novega bloga … Bogu hvala za otroke, kajne! :-)

  34. daredare pravi:

    Spoštovane komentatorke, vsekakor se bo dalo preživeti in verjetno je res pravi razlog moje “nevšečnosti” zelo enostaven. Če je pa tudi rešljiv……ja, bomo videli! Mogoče bom pa drugi teden skočil po ene Karamazove ali pa eno Čarobno goro, da se spet enkrat malo pretestiram!! :) lp

  35. nevenkanevenka pravi:

    Funkcionalna pismenost je problem večih ljudi. Po eni strani tistih, ki navodila pišejo, po drugi tistih, ki bi jih morali brati.
    Odrasli si radi mislimo, da smo dovolj brihtni in bomo že kako.
    vmes nam pa nekaj znanja zmanjka. Se je potrebno truditi.
    Je pa čista resnica, da je veliko navodil pisanih zelo pod nivojem.
    predvsem kakšni prevodi so naravnost morilski.

  36. oktavija pravi:

    Hecno je, ko se to kar naenkrat zgodi. Z danes na jutri postaneš človek, ki se ne zmore ravnat po navodilih. Ubijajo me internetne direktive za dodelavo blogovske fasade.
    Tam se vedno počutim, ko da sem z lune. :)
    Do kakšnega dne, ko se vse skupaj zloži v najboljši štrudelj. Ostane kakšna bližnjica, al je najbolj pametno čakat? :D
    Dober zapis :)

  37. daredare pravi:

    Ups, Nevenka, o funkcionalni nepismenosti pa nisem pisal tokrat. Glede funkcionalne nepismenosti sem po mojem občutku kar nekje na zlati sredini. To pomeni npr. da na šihtu med pavzami pojasnjujem ljudem fore iz dohodninskih napovedi, da jim pomagam iskati in celo naročati stvari na internetu, da sam spišem vlogo za kmetijske subvencije in da plačujem račune preko abaneta. O tem sem enkrat “v afektu” pisal tukaj: http://daretovblog.blog.siol.net/2007/09/26/funkcionalno-nepismen/ Pisati sem tokrat želel bolj o nekakšnih motnjah v koncentraciji in podobnih nevšečnostih. Lep pozdrav!

    @oktavija, to pri meni zagotovo ni kar naenkrat, upam pa da bo kar naenkrat izginilo. lp

  38. nevenkanevenka pravi:

    Tudi branje navodil spada v funkcionalno pismenost. Ne samo izpolnjevanje formularjev.

  39. nevenkanevenka pravi:

    Koncentracija branja je v korelaciji z kvaliteto zapisa, če ni zdravstvenih motenj.

  40. GRiSONGRiSON pravi:

    Dare nisi edini, ki ne razume je… navodil. Je pa zanimivo, da otroci vse to enostavno štekajo. Se spomnim, ko je naš Gal, srfal po internetu, vse je bilo tekoče poklikano, igrica mu je bila že sprve, napisana na kožo. Takrat niti brat ni znal, mu je bilo vse enostavno.

  41. nevenkanevenka pravi:

    Dare, si morda pomislil, da bi rabil nova ali pa drugačna očala?
    Tudi jaz težko berem knjige, pa sem nekoč dobesedno živela v njih. Veliko lažje berem Internet, velikost črk imam nastavljeno na molo večjo, pa kar gre.
    Drugače pa je stres eden od glavnih krivcev za veliko težav v našem življenju in potlačene skrbi. Nekje sem brala, da ga že zdravijo z zdravili. Saj se v stresnih situacijah izločajo v telo točno določene snovi, ki so kratkoročno koristne, dolgoročno pa izčrpavajo telo.
    Stres in določene oblike depresije lahko zelo motijo koncentracijo. To sta težavi, ki sta zelo pogosti pri ljudeh in jih ljudje včasih sploh ne zaznavajo in kar živijo z njimi, ker se jim zdijo nekako logične glede na način življenja in jih ne dojamejo kot bolezen.
    Malo verjetno, da bi šlo za kakšno degerativno nevrološko obolenje. Disleksija je prirojena in so zanjo že določili krivca, poseben gen. Torej bi to težavo imel že od malega. Disleksija torej ni.
    Včasih pa človek enostavno izgubi kondicijo pri neki spretnosti, ker se premalo ukvarja z njo. Tudi spomin je treba vaditi, sicer z leti peša.
    Načinov branja je veliko.
    Najosnovnejše gre od besede do besede, z veliko spretnosti se zajema cele stavke, še z več pa cele strani…gre za metode hitrega branja.
    Če bi rad spet bral knjige, začni z lažjo literaturo, večjimi črkami, vzemi si čas za oddih v mirnem okolju in predvsem izklopi vsakdanje življenje. Počasi bo spet šlo. Tako sem jaz naredila in se je stanje izboljšalo.
    Tipkam pa še vedno katastrofalno.

  42. daredare pravi:

    @grisson, vedno je lažje , če nas je več :)

    @nevenka, tvoj komentar si bom pa še nekajkrat prebral….in razmislil. lp

  43. fittipaldifittipaldi pravi:

    Morda še to: tem bolj, ko razmišljaš o svojem problemu, večji postaja. Ko bereš, se morda koncentriraš prav na to zlo slutnjo, češ, ali je kaj narobe, ali mi bo uspelo, ali se bom zopet ustavil nekje, nevedoč, kaj sem pravzaprav prebral …

    Naše misli rade potencirajo stvari, ki so v osnovi lahko precej krotke. Strinjam bi se z Nevenko, disleksija bi se bila pojavila že v preteklosti. Sicer pa, poskusi se čim bolj sprostiti, vzemi kakšno komercial-pop-michael-chrighton-literaturo pa odklopi.

  44. daredare pravi:

    Fittipaldi (in ostali) vzeto na znanje, v premislek in (upam) da sledijo ukrepi! :) lp

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !