ŠOK terapija

16.01.2008 ob 16:09

Prav presenečen sem bil, ko so me poklicali v tajništvo in spotoma še poudarili, da gre za važno stvar. Ko sem v svojih šmirastih cotah koračil po stopnicah, sem razmišljal za kaj bi lahko šlo!? Ali sem res pretiraval s tem svojim šimfanjem? Ali jim gre res tako slabo, da bi me hoteli zaradi tega masirati?
Ko sem vstopil, sem bil presenečen še enkrat. Bil sem sprejet prijazno, spoštljivo, skoraj nekoliko pretirano se mi je zdelo. Glavna predsednikova tajnica me je povabila bliže in mi zadevo razložila.
»Tako je gospod Dare », je začela »uvideli smo, da ste pameten človek in da vas ne moremo več prinašati okoli!«
Poslušal sem jo z bedasto na pol odprtimi usti. Gospa je nadaljevala: « Odločili smo se, da bomo nekaj stvari drastično spremenili. Za začetek smo mislili, da bi nam vi pomagal pri neki malenkost bolj kočljivi stvari!«
Še vedno pretreseno osupel sem boječe vprašal: »A, in kaj bi jaz lahko storil za vas?«
Njen odgovor je bil, naj verjame kdor hoče, takšen:« Določili boste plačo glavnega menedžerja!«

V tem momentu sem čakal,da se vsi v pisarni primejo za trebuhe in se začmejo krohotati, vendar se ni zgodilo nič takega. Ko sem dojel, da baba misli resno, sem vstopil v kanclijo. Menedžerski šef je sedel v svojem usnjenem naslonjaču in videti je bil manj mogočen in manj gotov vase kot kakšen drugi dan.
»A je….a..a..je res?«, sem nekako zjeclal. Magnat je samo presunjeno pokimal.
»No, če je pa tako!«, sem ob tej novopridobljeni prevladi spremenil ton ,« potem pa prej kot kaj drugega…greva v moj becirk!«
Vidno nerad in še bolj vidno nejevoljen je gospod menedžer s svojim BMW –ejem sledil moji kripi do vaške oštarije, kjer sva se vsedla v kot. Kot kup nesreče me je gledal, ko sem iz zasvinjane delovne suknje izvlekel beležko in kratko pisalo.

»No, zadeva je taka !« sem začel takoj potem ko sva kelnarci naročila dva kofeta! »Za izhodišče bova vzela mojo plačo!« dec se je zdrznil, kot bi ga nekaj zbodlo v hrbet. Ustnica se mu je začela tresti in proseče me je gledal.
»Ja, tri moje plače bo tvoja osnova!« Ob teh besedah se je komaj za spoznanje oddahnil.
»Primaknila bova še eno, ker si šef , a je v redu? » Tip je bil že pošteno na tleh.
Nekaj sem čečkal po beležki in po mučni minuti dodal:« Na tvoje šole bova pridodala še dve !«
Spet sem nekaj dolgih trenutkov razmišljal. Takrat je menedžer nakazal, da ima sam nekaj za povedati. »Pa moja odgovornost?« je zašepetal. »Eko, odgovornost« sem tlesknil s prsti, kot bi se spomnil gesla pod ena vodoravno. »To znese še eno mojo, eno pa še na tvoj delovni čas in na tvoja leta, saj nisi več ravno mlad!«
Sploh ni reagiral na to, da sem hotel biti duhovit!
»Pa še eno damo zraven, ker si menda precej požrešen!« sem naredil še eno kljukico v svoj črni notes. Pri zadnji postavki je moj menedžer nekoliko bolj trznil. Ni bil vajen, da ga ravno vsak šloser zmerja.

Po tej zadnji, deveti postavki sva pa res obstala. Minila je minuta pa dve, pa tri. Jaz sem razmišljal, on je v strahu in obupu nasproti mene trepetal in lezel sam vase.

»Hop!«, sem presekal mučne trenutke. Tip je skoraj padel pod mizo in jaz sem se vzravnal in zaključil svoje delo:« Še deseto primaknem, da bo številka okrogla. Zdaj pa vzemi ali pusti..in greva lepo nazaj na delo!«

»Kaaaj?!« je hripavo zastokal, » a to je vse , a nobene več ne boš dodal!«

Nisem se dal. Odkimaval sem v nedogled in nekaj govoril o pravičnih in razumnih razmerjih. Po dolgem prosečem čakanju je menedžer udaril po mizi, hitro posrkal ohlajeno kavo in vstal od mize.
»Dobro, pa ne. Pa nič!« Bil je jezen in užaljen. Vzel je v roke klobuk in dežnik in jezno odkorakal proti izhodu:
«Kofe pa kar ti plačaj!« je še siknil!

Ko sem pozneje iskal v sanjskih bukvah pomen vsega tega, sem zadevo komaj našel . Skrivala se je v rubriki ‘Najbolj nesmiselne in najredkejše že rahlo patološke blodnje!’ (ob ponovitvah svetujemo strokovno pomoč!)

Pomen teh blodenj je bil opisan takole: Podzavesten strah, da bi vas ostali imeli za ekstremnega paradajzarja, ki misli, da bi morali imeti vsi enako, da bi morali biti oblečeni v temnozelene platnene cunje in jesti v komunalnih trapezarijah, kjer bi ljudem talali pasulj!

No, vendar pa jaz nisem te sorte in še zdaleč nimam tako bolnih idej. Ravno zato tudi danes tako hitim z objavo, da potem zaključim s takšnimi tematikami in se čimprej spet spremenim v dobrovoljnega blogerja, ki občasno piše trapaste kratke zgodbice.

Vendar pa moram včerajšno analizo še z nečim dopolniti. Nekateri danes v fabriki niso mojih izračunov niti razumeli kot tako strašne. Mislili so menda, da je še slabše in da se nam niso plače v sedmih letih nič dvignile. Komaj sem pojasnil z nekaj priročnimi argumenti, da so že tiste številke dovolj katastrofalne.

»Ja, samo bilo je pa takrat sto jurjev veliko več vredno kot je danes!« je modro in popolnoma pravilno ugotovila sodelavka. Ravno glede tega pa tudi imam danes še nekaj številk. Na žalost nimam pri roki podatkov o cenah nekaterih artiklov, ki bi povedale kaj o padcu standarda. Imam pa nekaj drugega. Za kar nekaj preteklih let imam evidenco plačanih položnic za vsak mesec, za vsak račun posebej. Pripomniti moram, da je velika večina stvari nepogrešljivih (razen telefona in interneta) in med nepogrešljive seveda štejem tudi stroške šolanja otrok.
Pri izračunu sem izhajal iz dejstva , da sem že leta 2001 pri plačevanju vsak mesec doživljal šok. Tako sem mesečno povprečje v letu 01 vzel za mersko enoto 1 ŠOK . Številk se bom izogibal , lahko pa samo namignem, da niti v omenjenih prepotenih blodnjah nikoli več ne sanjarim, da bi lahko kdaj s svojim OD-ejem plačal račune, ki pridejo k bajti.
Tabela zgleda pa tako:

2001 1
2002 1,1
2003 1,17
2004 1,41
2005 1,51
2006 1,61
2007 1,72

Torej, lani sem petnajstega poleg tistega kar sem opisoval včeraj doživljal še 1, 72 Šoka zaradi računov. Ravno v tem se , vsaj pri meni, tudi skriva glavni problem tistih 12 %, ki sem jih omenjal včeraj. Ja, 12 ni niti približno 72. Ne, ni!!

Sedaj bom pa nehal. Nekateri komentatorji so me že skoraj malo tolažili, vendar jaz nisem potreben tolažbe. Velika večina nas je takšnih, ki jo potrebujemo. Živimo v državi, kjer nam ne bi smelo iti tako drastično navzdol! Ne vem zakaj sem v to prepričan , ampak sem. Mogoče zaradi preproste logike, mogoče zaradi vere v poštenost in človeško solidarnost. Mogoče zato , ker sem naivno verjel parolam, ki so jih izrekali razni tipi v preteklosti ….od rosnookega malega Hišana, Janeza s stisnjenimi krivenčastimi ustnicami ali drugega Janeza, ki nam je s pojočim naglasom pridigal o prosperiteti in blaginji. Mi smo šli za njimi, ker pač po vsej logiki ta pot ni mogla biti hudo napačna! Mater sem naložil!

Lep pozdrav do naslednjič. Bomo že kako rešili s temi šoki. Če se bo kdo odločil sprožiti kakšno revolucijo , naj prej dobro razmisli. Revolucije so ponavadi preveč krvave dogodivščine in vedno, ampak res vedno v njih loleki, kot je tistih že omenjenih petsto tavžent in še jaz zraven daleč najbolj nadrsajo!

  • Share/Bookmark
 

26 komentarjev na “ŠOK terapija”

  1. 1danica 1danica pravi:

    Ti samo ne razumeš: ne gre nam tako slabo, le z denarjem ne znamo. Zdaj nas učijo, kako prišparat pri kruhu, mleku in makaronih, potem nam bo vse spet fajn. Sami že obvladajo in lekcije ne potrebujejo.

    Revolucije? Pri nas se govori samo o stavki. Saj res nismo še eksistencialno ogroženi (predvsem smo pa nad povprečjem, kar itak ne pomeni nevemkaj), ampak to je tako samo zaradi prejšnjih stavk. Jaz samo nočem poslati kakšnega sporočila tja gor, da smo zadovoljni. Ker nismo. Ker nam mečejo denar v neke sklade, za katere so že priznali, da imajo “negativen donos”. Če je prišlo tako daleč, da je to Virant priznal, mora biti krepko negativen. In ker je bila prva taka poteza tako dobro izpeljana, hočejo to zdaj narediti še enkrat.

    Kakšen biznis čmo odpret, kaj praviš? Edino to nam še ostane.

  2. nevenka nevenka pravi:

    Dokler so naši reveži tako revni kot finski, se nimamo kaj pritoževati. Že davno smo ujeli razvito Evropo. Tako meni Bajuk.
    :-(

  3. 1danica 1danica pravi:

    Bajuka zase ne skrbi, gotovo ne. Kaj pa on ve!

  4. blitz blitz pravi:

    dare, morda tvoja primerjava v sebi skriva skrivnost poraza LDS na zadnjih volitvah.

  5. dare dare pravi:

    @Nevenka in Danica…..Bajuk se spozna na marsikaj, na to kako živijo navadni državljani se pa zagotovo ne spozna prav posebno dobro.

    @Blitz, prav fino se mi zdi, če moje pisarije skrivajo kaj v sebi, vendar kakšnih političnih analiz nisem sposoben. Poraz LDS se mi je zdel podoben porazu nogometne ekipe, ki je osvojila dva zadnja svetovna prvenstva. Ostareli bivši zvezdniki s prepolnimi denarnicami in prekomerno telesno težo na tretjem prvenstvu ne delujejo več. Nagrabili so si dovolj in motiva ni! Bogve čemu se mi bo zdel podoben Janšev poraz na jesen :) !

  6. Blitz pravi:

    Po mojem zgodbi o Katancu in Zahoviču. Odličen analitik si, dare

  7. 1danica 1danica pravi:

    Jaz sem pa v dvomih o tem, da se na kaj res dobro spozna – sploh na finance naše države. Bi bilo zelo fajn, če bi ne imela prav, kar se tega tiče!

  8. kamper kamper pravi:

    Kdaj bo punt :lol:

  9. dare dare pravi:

    Kamper, zdaj ti bom pa odgovoril tako kot bi mogoče strojnik (saj ga menda ja poznaš). Tako je : poznamo zelo krhke in trde materiale. Takšni se ob obremenitvah zlomijo, sesujejo, počijo! Imamo pa tudi takšne, ki so v nasprotju z omenjenimi mehki, gnetljivi. Takšne lahko upogibaš, zvijaš, obremenjuješ na torzijo in nateg ! Nagradno vprašanje se pa glasi: Iz kakšnega materiala smo Slovenci ???

  10. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    jaz zadnjega pol leta razmišljam, da naredim revolulocijo.

    Mi bo uspelo? ;)

  11. dare dare pravi:

    Zakaj pa ne. Samo pridobiti moraš še ljudske množice in to, če želiš spodobno revolucijo, take bolj divje !

  12. brane pravi:

    saj bo, saj bo ;)

  13. nevenka nevenka pravi:

    Darko, ne gre za to, da se Bajuk ne spozna na to kako živijo nekateri državljani, iz njegovih izvajanj, je očitno, da je tako v makro ekonomiki, da ga ljudje na robu eksistence očitno ne brigajo hudo. Človek dobi občutek, kot da gre za vojne cilje, ali pa šah, pač žrtvujemo par ljudi, naj jih vrag uzame, to je itak prehodno obdobje, socialna varnost se bo popravila, ko (bog ve kdaj) se bo inflacija čez nekaj mesecev umirila.
    In potem bodo ljudje dobili toliko več, da bodo lahko kupili deset rolc toaletnega papirja, ki ga itak ne bodo mogli porabiti :-(
    In življenje bo spet lepo.
    Saj priznam, da se pod to vlado marsikaj premika, na marsikaterem področju. Ne bi želela biti krivična, a potrebuje ustrezne rešitve za zagotavljanje vsaj osnovnega standarda ljudem. Potrebuje jih hitro. Takoj.

  14. skesAna pravi:

    Hektor v tem trenutku potrebuje plan za nekaj dni, da se samozorganizira in v miru napravi, kar je zaljubljeno razmetal v prejšnjih teminih. Samo tri postavke so na šolskem ministrstu in ena na kulturnem. Kar se tiče pa tekočega leta, ga pa tko z vseh strani gonijo, da je revež skoraj pozabil jesti.

  15. dare dare pravi:

    @, valjda , brane !

    @nevenka, verjetno je res tako. vendar pa poznam nekaj primerkov, ki so se v toku naših tranzicij in ostalih procesov v bližnji preteklosti iz delavsko knapovske mizerije prelevili v high society. Škoda , da ne morem o imenih in konkretnih primerih, ampak to je neverjetno kako nekatere takšne osebe izgubijo stik z našo realnostjo. Preprosto ne vedo več kaj pomeni 10 evrov, kaj pomeni iti v štacuno in nakupiti hrano za nekaj dni. Zaradi takšnih pojavov sem rekel, da se bajuk verjetno ne spozna na male ljudi. Edini otipljivi stik z nami so statistike in analize, ki mu jih dostavljajo na ministrstvo, kar je drugih stvari pa močno dvomim, da se še spomni! lp

  16. dare dare pravi:

    @skesAna, to bom moral pa še malo premisliti !

  17. tatya pravi:

    Bajuk bi mogu sprobat kako blatno lužo direkt, pa mu Maldivi ne bi na kraj pameti več hodil! ;)

  18. zdravje pravi:

    Šok na šok, tole ne bo prineslo nič dobrega…. :-(
    Odgovor na nagradno vprašanje poznam, zdej me najprvo zanima nagrada :-) :-)

  19. GRiSON GRiSON pravi:

    Madona, Dare to pa so bile sanje, ti kar zavidam, in vse tako v živo. Če bi sanjal tako kot ti, bi imel moj Magnat samo dve moji plači in nič več :D .

    Je bil pa zato moj Magnat malo bolj radodaren od tvojega. Dobil sem nekoliko manjši šok.

  20. dare dare pravi:

    @skesAna…glede silažne krme se še zdaj nista ulovila, čeprav platfus še ne pomeni večje cene drv, ki po defoltu ne prenesejo oblaganja s toplim podom. Sama toplota kot taka pa tudi ni namenjena izključno prisiljeni drstitvi Soške postrvi. Sedenje je dovoljeno, vendar naravna svetloba ne pomeni, da nismo sami! Elektrarne pa sploh, Soške ali ne , niso nepogrešljive za dekoracijo gorskih koč! Upam, da sem bil dovolj oblačen!

  21. 1danica 1danica pravi:

    skesAna in dare-… Končno ena pametna! (oziroma dve)!

  22. dare dare pravi:

    Ja, 1danica. Tak komentar zahteva malo razmisleka. Moram priznati, da sem sprva mislil, da gre za nesmisel, vendar sem potem skesAnin komentar opazil še na enem drugem blogu in nekako zapopadel kaj hoče ‘pjesnik time da kaže’.

  23. vlatka vlatka pravi:

    dare,

    ti še ne veš, česa sem sposobna.

    Misel na revolucijo, mi je vse bliže.

    Ker bi le tako lahko kaj spremenili.

    Stavke so samo oslova senca :(

  24. kamper kamper pravi:

    Iz nategnjenega :lol:

  25. tatya pravi:

    Ja, nategljivost je lepa čednost. :) Prav neumno je gledati nogavice z visokim koeficientom elastičnosti.

  26. dare » Blog Archive » Preprost pravi:

    [...] se takrat na mojega manegerja. Nič se nisem zanimal kako kaj živi zadnje čase . Mogoče se še spomnete, da sem bil pred meseci pooblaščen , da mu določim plačo. Gospodu sem po svojih najbolj strpnih [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !