Zadnji dan!
črkar 21.12.2007
Zvoke je težko opisovati. Teže kot slike. Sicer je pa tema, slike pa mi bežijo med otopelimi počivajočimi celicami možganov. Najbolj grozljiv pisk so Finci zbasali v alarm mojega mobija. Najbolj poštene sanje prekine.
Krute postopke , ki sledijo dvakrat odložim za pet minut. Svileno topla oseba ob meni živi dalje. Jaz umirajoč krenem v neki smeri. Korakov ne delam razumno, nek center v zadnjem delu glave mi narekuje instinkte, ki vodijo moje šibke ude. Vse se trese. Parkinson ali potres? Ti se samo primi za radiator ko greš scat , pa bo!
Nekaj okoli higiene se še dogaja. Zemljotres še vedno traja. Nek ekstremist je pustil čez noč priprto okno. Mater mu…! Tableta terapije. Hlače, čevlji in srajca za en gumb navzkriž. Nekaj me čudno zateguje okoli ovratnika.
Iz avta ne vidim nič. Vse kljuke so ledeno mrzle. Spraskam nekaj tankovskih lin. Mater me zebe! Obrnem in štartam. Radio prižgem in gospa se bridko zadere . Levinja al nekaj…ne bo šlo. Raje poročila. Meja je padla. V Gorici. Kar čutim kako je dol deset stopinj topleje. Benti, skoraj nič ne vidim. Pa neki tipi hodijo ob cesti in po prehodih. Spet neke nesreče. Kazni bodo zvišali pa bo bolje!
Zakaj hudiča je ta volan čisto leden? Šiptarji bojo imeli samostojnost! Najbolje, da ga primem z robcem, toliko je leden. In še zožana je cesta pa še vedno ne vidim ven iz avta kaj prida. In ista pot je podnevi trikrat bolj kratka. Nekaj o Iraku naklada moj radio. A se te šipe sploh kdaj odtajajo?
Vsi vozijo z dolgimi lučmi. Jebenti luči. Šport in Marko Pangerc. Kozmus pa Petra sta prva. Vsi mi svetijo v trpeči fris. Še jaz spustim dolge . Pečenko pa že bluzi o vremenu. Potem mi še oni spustijo dolge, ker prej so imeli kratke, le meni so se zdele kot raflektorji na stadionu. Povsod je okoli nič stopinj. Zgleda , da je ravno tu pri meni vsaj petnajst stopinj manj.
Potegnil sem kartico in nemočno srečen padel v sistem. Neki ljudje so me pozdravljali. Pusti me človek, kaj ti je? A nimaš ure? A se ti zdaj zdi cajt za dolge debate? Vsi ki me bolje poznajo, me pustijo v tem delu dneva čisto pri miru. Vklopim tisti gravž od mašine. Zamolklo brnenje je le še eno sranje več. Spravim zadevo v nulo! Začnem z delom. Počasi mi gre in še čisto šibak se počutim.
Šefov še ni ob tej uri. Delo je zalavfalo in vse je po načrtih. Pa ne po mojih! Je pa čas za kofe dokler je še mir.
Avtomat mi skuha kapučino. Vsedem se v topli kot v delavnici. Počasi začenjam živeti. Premorem že prve oblikovane misli. Marsikomu že naklonim prve besede.
Danes je zadnji dan šihta………. Mater, kolk jest zjutraj težko vstanem!!
21.12.2007 ob 11:18
Mater, Dare, kot da si mene opisal!
Velikokrat sem v teh dolgih letih krutega jutranjega vstajanja razmišljal: samo vstati da mi ne bi bilo treba, potem bi pa dan že nekako preživel!
LP
21.12.2007 ob 12:02
A nista več na šihtu:)
21.12.2007 ob 12:30
Ena mojih najljubših pesmic: Oh, kako so grdi z mano… Se spomniš? Velja za ogromno ljudi… Danes naj bi dragemu skuhala kavo pred službo, pa sem morala hudo švoh izgledati. Se je kar smejal in rekel: ” Daj daj, saj je v redu, kot da bi jo skuhala, nazaj pojdi, ko imaš čas…” in še se je kar smejal… Nekaj sem še motovilila tu okoli, potem pa pridno ubogala. Slučajno sem res imela malce več časa zjutraj kot ponavadi.
LP!
21.12.2007 ob 15:39
Všeč mi je tvoj blog, čeprav ga berem prvič. In vsekakor ne zadnjič (:
21.12.2007 ob 17:50
Zadnje čase toliko pišeš, da sem bil ziher, da si na dopustu…
21.12.2007 ob 21:30
Mohor, poznam te in vem, da ti ni lahko v tistih jutranjih urah. Edino kar ti lahko povem v tolažbo je to, da se jaz kljub vsemu ipak še za nianso bolj matram
. lp i tebi!
21.12.2007 ob 21:33
Kdbig & Strojnik, veliko stvari napišem zelo (pre) hitro in včasih jim nastavim čas objave. Bil pa sem na šihtu do včeraj (20.12.) . Ta teden sem bil zjutraj! Očitno , a ne?
21.12.2007 ob 21:42
1Danica , se spomnim. Otroška pesmica , ki se v njej deklica jezi kako so grdi z njo, ko jo zjutraj budijo in kako so ravno tako grdi, ko jo zvečer podijo spat. Mene jezi samo še zjutraj!
21.12.2007 ob 21:44
Jaz sem vsak večer proti jutru sebi govoril, da naslednji večer moram iti kmalu spat. Pa tudi če sem šel, sem zjutraj še bolj utrujen vstal. In tako vsa leta mojega dela. Tudi sedaj, ko sem že v penziji, mi jutranje vstajanje dela podobne težave.
21.12.2007 ob 21:44
Afnaa, hvala in več kot dobrodošel -la
21.12.2007 ob 21:47
drmagnum, točno tako je, prav nobena stvar ne nuca!!!
22.12.2007 ob 08:55
Če bi jaz morala vstajati s tako muko, sploh ne vem, če bi…
Imam pa srečo. Res.
22.12.2007 ob 15:13
Niti ne vem, da je jutranje vstajanje tak problem. Če pa še kakšno dobro kavico spiješ, potem je gotovo rešen dan
.
22.12.2007 ob 17:33
no… pr men je zaenkrat še mal mn hudo…
22.12.2007 ob 19:32
nevenka, GRiSON, vetervlaseh , prav veseli me , da nimate takšnih težav, ampak moram povedati, da to zame ni ničnovega. Jaz sem že itak vedel, da se matram najbolj od vseh.
:)
22.12.2007 ob 23:41
En dan boš pa ja še zdržal
23.12.2007 ob 09:03
Kamper, še več jih nameravam!
23.12.2007 ob 12:31
Hehe.
Moj sosed vedno pravi da bi blo treba tistga kot se je zmislu zbujanja ustrelit.
23.12.2007 ob 18:32
hehe,
kaj si delaš probleme, prespi tisti dan
28.12.2007 ob 17:32
Meni je bolj težko it v mrzel dan, kot pa vstat
Ane, kako poleti lahko vstanemo?
28.12.2007 ob 17:39
Zdravje , mogoče pa res , za spoznanje. Ampak matranje je matranje! Če boš imela na zalogi kakšen nasvet iz ljudskega zdravilstva (zoper vsako raste rožca na svetu !!
), se pa tudi priporočam.
28.12.2007 ob 18:16
Seveda imam, takole gre: “Kdor gre zgodaj spat, mu zjutrej ni težko vstat!”