Štiri gospe , ki so se posedle okoli kotne mize v oštariji so bile očitno zelo dobro razpoložene. Videti je bilo, da so se tudi srečale zato, da bi se zabavale. Vsaka beseda je sprožila salvo smeha in le tu in tam je bilo čutiti, da se v resnici še niso čisto sprostile in da še nekoliko premagujejo začetno zadrego.

Za prepreke okoli zadrege je poskrbela Šefica. To je bila tista, ki se je pripeljala s črnim audijem in je že na videz imela tak liderski karakter. Hecno, tudi takrat v internatu so jo klicali tako in njen videz in imidž toliko let pozneje kar nekako ni nobene od ostalih treh kaj prida presenetil. Sicer pa so vse štiri dame zelo simpatično in urejeno delovale. Blizu štirideset je bila njihova starost a so glede na razposajeno vzdušje in tudi tako nasploh zgledale še precej bolj mladostno.

Ko se srečajo takšne štiri prijateljice. Mimogrede, ki so pred precej leti skupaj preživljale leta v šoli in internatu in bile prepričane, da njihovemu prijateljstvu nič ne more priti na pot pa se je potem izkazalo, da poti krenejo pač po svoje in skoraj dve desetletji niso našle časa in kraja, da bi se enkrat spet srečale. Ja, ko se pa najdejo takšne dame, se ponavadi najprej ogledujejo. Previdno, diskretno ai kakorkoli pač že, a ogledujejo se. V naslednjem trenutku si začnejo deliti komplimente in hvaliti dober izgled, postavo in …malo že poškili kakšna v favdo nad pasom ali na prve šopke gubic okoli oči pa vendar…. .Nerga je v tej fazi že blebetala, kot strgan dohtar in zgledalo je da se ne misli niti slučajno ustaviti. Bila je pač še vedno tista ista Nerga , ki pač malo slabše kontrolira svoje jezikalo. Ampak, danes to res ne more biti problem, pri vsej tej dobri volji.

Prinesli so jim aperitivček in previdno so se lotile pijače. Videlo se jim je, da bolj poredko posežejo po čem podobnem. Ko so med smehom in pripombami posrebali sladke pekoče borovničke je Fensi , še vedno najlepša od lepe četverice, nekaj prijavila okoli otrok. Verjetno je odveč praviti, da so otroci neizčrpen vir za debate pri takšnem ženskem omizju in tudi tokrat je bilo tako. Fensi je hitela praviti o svojih dveh deklicah , obe sta bili tam proti koncu osnovne in lepe kot princeske. Seveda so se tudi slikovni dokazi hitro našli na mizi. Oglasila se je tudi Ona, o svoji veliki družini bi imela kar dosti povedati, vendar se je kmalu, po pričakovanju vsulo iz Nerge o njenem malčku. Poleg tega, da je imela še enega nekaj let starejšega fantka je bila za mizo najbolj frišna mamica. Šefica otrok ni imela. Pri njenih študijih in karieri ni bilo časa. Se ji je pa , tako je rekla; zdelo fino da so si druge tri uredile lepe družine.
In spet so se punce vsemu smejale.

Medtem so jim že postregli z večerjo in kmalu so jim zamenjali prvo prazno flašo. Črnina jim je pognala nekaj rdečice v dobrovoljna lica in postale so kmalu za odtenek glasnejše. Med jedjo so razvile debato o kuhanju in o današnih cenah hrane. Šefica je zamahnila z roko, saj prav dosti o vsem tem ni vedela. Bolj malo je kuhala doma in še takrat kaj bolj na hitro. Bolj na dolgo je o menujih razpredla Ona, ki je pač skrbela za več lačnih. Fensi se je zdelo glavno, da hrana ne redi in Nerga je najmanj desetkrat vmes pripomnila nekaj kar si ni nobena zapomnila.

Minila je že tretja ura in debata je bila še vedno živa. Ne, še bolj je bila živa. Tudi tretja runda pijače, ki je gospe kot že rečeno niso bile pretirano vajene je storila svoje. Vse večkrat se je med smejanje in pripombe prikradel kakšen neartikuliran krik ali prvi zametek okajenega cviljenja. Šefica je bila bolj previdna saj je prišla z avtom za razliko od ostalih treh, ki so bile dogovorjene s svojimi dedci, da jih pridejo pobrati po končanem večeru. In ravno okoli njihovih nocojšnjih taksistov jim je po celem večeru ostalo vse skupaj nekako nedorečeno,

»Kako ste pa kaj z deci?!« je v to informacijsko luknjo zasekala Nerga.
»Moj je bolj tihe sorte« Želela je povedati še nekaj okoli tega a ji je to preprečil nekontroliran krohot ostalih treh. Ko so se le ustavile je hitela naštevati hvale o svojem možakarju. »Zlate roke ima«, je rekla « vse zna narediti. Konec koncev je tudi pri bajti večino stvari sam naredil. Pa avto popravi. Pa vsehsort no!« Ostale so prikimavale in pritrjevale njenemu leporečju.

Moj je eden vodilnih v koncernu je Šefica hitela o svojem partnerju. Začela je naštevati neke podatke in ko so pogledi ostalih iz občudujočih prešli v nevedne , se je ustavila: »Ma ja, bogat je kot Djajič, kaj naj rečem drugega! Sploh pa nimam časa tuhtat traparij ! ” in natočila je še enkrat vse kozarce.

»Moj je pa lep in visok!« je na začudenje in v zabavo prijateljic prijavila Fensi. » S športom se ukvarja in skrbi za kondicijo pa tudi…« tu je malo počakala » ma ja, pa tudi stalno sili vame. Čisto vsak dan je pripravljen na akcijo in nenazadnje je tudi dober v tem in …« tu je malo pogledala muzajoče obraze okoli sebe in namesto besed z rokami pokazala tisto kar je želela povedati. Zgledalo je nekako tako kot pokaže ribič kako veliko trofejo je ujel. Vsekakor je zgledalo zelo zabavno in ženske so se vsemu okoli moških polovic pošteno nasmejali.

Tedaj pa so se vse oči uprle v Njo. Seveda je s ponosom začela o svojem možičku. Pravzaprav je hotela začeti saj je nekaj dolgih sekund s prstom na ustih in pogledom pod strop zgledala kot vprašana šolarka, ki pred tablo tuhta katero je glavno mesto majhne afriške države. »Ja, moj je pa…….tak….kako bi rekla…Pošten!«

Sledilo je nekaj dolgih trenutkov saj so najprej reagirale skoraj osuplo in jo gledale kot da je rekla nekaj strašno čudnega. Zadrego je prekinila nerga s celim kupom besed, tako da je zgledalo, kot da prej sploh niso govorile o svojih strašnih mačotih. Babe so bile že zelo dobre volje. V nadaljevanju so si začele že praviti vice, ki so sprožali salve cvilečega smejanja. Proti koncu so celo tudi malo zapele a s tem niso pretiravale. Pomanjkanje ubranosti je bilo celo za rahlo opite izvajalke preveč očitno.

Oštarijo so precej po polnoči počasi zaprli. Gospe so poklicale svoje moške in se hitele poslavljati. Polne so bile obljub in zagotovil o pogostejših srečanjih in o tem da se bodo kdaj poklicale. Šefica je Nergo in Fensi povabila v svoje vozilo, da jih pelje do centra, kjer jih bodo dedci pobrali. Kraja namreč menda niso preveč vajeni.

Ona je počakala in jim ob odhodu še pomahala. Ravno takrat pa jo je iznenada prešinilo. »Aja«, je zaklicala »pa še to sem pozabila…«. Ostale tri v avtu niso slišale in so mislile, da je odhajajočim prijateljicam pač poslala le še en pozdrav in njena misel se je čisto sama izgubila v hladni decembrski megli, ki je se je vlekla med lipami predmestnega drevoreda. ….. “Pa Blog tudi piše!!!!”