Kako obvladovati svoje podrejene je znanost posebno vrste. Pred časom je bilo to podvrženo ustaljenim navadam in še bolj osebnim pristopom šefov oziroma vodilnežev. Nekateri so postali znani kot tirani, drugi so poskušali motivirati ljudi na kakšen sprejemljivejši način, tretji spet so našli neko srednjo, kompromisno pot.
(Vsekakor pa je vedno in povsod veljalo eno neizpodbitno pravilo. Šef je bil , šef je in šef vedno bo pi***, mona!)
V novejših časih ni več preveč in , da se bossi vedejo kar tako nekaj po svojih občutkih. V teh časih se menda poslužujejo preizkušenih , strokovno dognanih metod in postopkov. Te metode stuhtajo visoko izobraženi eksperti s področja organizacije dela, psihologije in še kakšne od podobnih strok. Te svoje izsledke, ki jih menda potegnejo iz najuspešnejših sredin in najbolj prijaznih kolektivov potem prodajajo firmam po deželi. Ti sistemi odnosov med ljudmi v firmah so vedno podkrepljeni z ugodnimi rezultati, s povečanjem dobičkov , z večjo motiviranostjo zaposlenih in nasploh vsem kar se je pridobilo z vspostavljanjem teh novih pravil. Vedno se mi je zdelo hecno, ko so gospodje govorili o novosti kot o nečem kar bo zagotovo uredilo vse probleme za razliko od prejšnjih podobnih pristopov, ki so se izkazali za zgrešene in nedorečene. Zdeli so se mi podobni onim spikerjem iz TV prodaje in samo čakal sem kdaj bo kdo rekel:« Ampak to še ni vse!«
Tudi artikli , ki so jih prodajali so imeli podobno zveneča imena. Če smo bili še pred desetletjem deležni predavanj s primitivnimi imeni KOMUNIKACIJE, DELO V SKUPINI ali UČENJE SPRETNOSTI, se sedaj projekti imenujejo precej bolj pompozno: VITA LIFE ali na primer TOYOTA WAY.
Vedno sem bil sam sicer nekoliko skeptičen glede dolgoročnih rezultatov teh projektov. Če drugega ne, lahko domnevam da tudi avtorji niso vedeli za učinke na daljša obdobja, glede na to da je šlo za novo zadevo.
Kako se vse to odraža v resničnem življenju je zgodba zase. Verjetno je še vedno veliko odvisno od osebnostnih lastnosti malih in malo večjih šefov, vendar pa se je nekaj stvari spremenilo bolj generalno. Nekoliko manj je tiste prave nesramne vzvišene grobosti. Zaradi direktiv ali pa zaradi poučenosti, meni je vseeno, je takšno neolikano obnašanje zamenjalo nepristno, potuhnjeno , včasih pokroviteljsko prijazno blebetanje. Če je to kakšen napredek se še nisem zagotovo odločil.
Sem pa zadnja leta uspel, oziroma sem imel to srečo, da delam precej v miru. Šefi me pustijo na miru in konfliktov nimam. Marsikdaj kakšnega napihnjenca gledam pomilovalno s posmehom in si mislim čisto svoje. Če kakšen sodelavec pride pri takšnem bigbossu v nemilost ga lahko brez težav potolažim z zagotovilom, da je tip sicer težak ampak ima zelo omejen rok trajanja.
No in ravno o tem sem želel zapisati nekaj misli. V tem okolinovoletnem času se pogosto dogajajo spremembe v podjetjih. Te spremembe včasih pomenijo združevanje delov firme , drugič spet cepljenje na iste kose. Včasih se kakšen DOO spremeni v DD ali obratno, kdaj vse skupaj dobi drugo ime in prideš v januarju na šiht v čisto drugo firmo.
Najbolj zanimive se mi zdijo ROTACIJE. To so spremembe, ki pogosto izvirajo iz omenjenih TOYOTA WAY-ev in podobnih monad in nimajo nekih drugih določenih namenov. Pač je bilo nekje dognano, da takšne rošade delujejo pozitivno na ritem podjetja.
Takrat se marsikdo oddahne, ko njegov osovraženi šef pospravlja svojo kanclijo. Ponavadi večina delavcev že čez mesec dni zatrjuje, da tisti še niti ni bil tako »zajeban« ampak ta tanovi, ta je od hudiča!!
Kljub temu, da sem po tolikih spremembah , kot že rečeno, do šefov kar se le da indiferenten sem pa ob takih neživljenskih, pragmatičnih in verjetno precej nesmiselnih potezah dokaj skeptičen.
Če se loti človek nekega dela z vso svojo energijo z vsem razpoložljivim adrenalinom , se stvari nauči toliko, da jih obvlada najbolj od vseh , da lahko o njih odloča . Če se začne pri delu počutiti siguren in pomemben. Kako potem deluje nanj, ko mu nekega dne povejo, da je zaradi blablablabla premeščen na čisto drug konec firme, kjer bo prevzel nov kolektiv, nove projekte (o katerih ne ve nič) in kjer bo vso svojo suverenost gradil čisto od začetka? Človek z dovolj energije bo mogoče še drugič zagrabil z vsemi močmi. Kako pa bo tretjič. četrtič…..???
Ampak če tako pravi MAZDA (whatever) WAY
18.12.2007 ob 12:30
Pri nas rotacij skoraj ne poznamo - ko se zteče mandat, šefa še enkrat potrdimo in to stoprocentno. Ni glasu proti in minister nam, tako kaže, pritrdi. Še eno leto, potem pa najbrž odide v penzijo. Potem… nas je pa že strah. Zna se nam zgoditi kako mlado preambiciozno in samega sebe prepolno bitje, da nas pouči o napihnjenosti in nadutosti, o kateri pišeš.
Mogoče pa le ne, kdo ve. držim pesti za kakšnega dobrega šfa (ne glede na rok trajanja je tako bolje) - zate in zame, pa za vse ostale tudi.
18.12.2007 ob 18:42
1danica, kaj je to : dober šef ???
18.12.2007 ob 19:08
Naš.
18.12.2007 ob 19:14
No ja: šef, ki je človeški (s svojimi napakami, s katerimi se ti včasih tudi zameri, pa kaj), šef, ki ima smisel za humor, ki ne zahteva neumnosti samo zato, ker drugi tako delajo, tisti, ki v kolektivu zna pomiriti napetosti, ob tem pa ukazati, naj se stvari delajo, kot je treba. Včasih vržemo kakšno debato - življenjsko ali pa politično, kakšen dan pa ga je bolje pustiti pri miru, ker mu čez cel obraz piše, da ni pri volji za kakršen koli pogovor. Do nas pride tudi, ko mu je kaj všeč in na glas pohvali… ali te pa pokliče v pisarno, ko mu kaj ni všeč … to je že druga zgodba.
18.12.2007 ob 19:21
Takšnemu človeku v industriji ne bi bilo lahko. Pri nas so šefi pod pritiskom z obeh strani in nikakor ni mogoče, da bi bili dobri za obe. Vse prepogosto to kadrovanje tavišji rešujejo (vsaj v našem okolju) tako da na ta mesta nastavljajo ljudi, ki so zelo omejenih strokovnih in osebnostnih kvalitet. Takšni ljudje so potem zaradi majavih referenc zelo lepo vodljivi in do skrajnosti lojalni. Očitno se v šolstvu da tudi drugače, sem pa prepričan , da mora tudi ravnatelj, če hoče priti kot šef na tako dober glas, imeti res veliko intelektualnih in moralnih kvalitet.
18.12.2007 ob 20:40
Mislim, da nihče ne bi bolj oz. bolje delal, če bi šef kričal nanj - jaz vsaj gotovo ne. Ne iz principa, zdi se mi, da mi ne bi zneslo, pa tudi, da je človeški način lahko zelo učinkovit in bi se lahko obnesel tudi drugod.
18.12.2007 ob 21:33
Zelo sem zadovoljen,da so te stvari za mano,prav res
18.12.2007 ob 22:24
Če nate šef tuli ali te kako drugače maltretira,je to MOBBING.(Lahko je tudi obratno,vendar bolj redko.) Zaradi tega je proizvodnja slabša,več je bolniških,skratka,pozna se pri gospodarstvu,zato je EU že dala direktive za zatiranje mobbinga. Slišal pa sem,da imate v firmi en hud primer mobbinga.
19.12.2007 ob 12:01
Kamper, verjamem
Fajfk, mobbing je samo nov naziv, nov način obravnave in kot sem že omenil. Iste nemarnosti samo dobivajo drugačne, bolj sofisticirane oblike, ki zanje nikakor ne vem zagotovo, če so boljše od prejšnjih.
19.12.2007 ob 14:07
Ja, tudi meni se obeta nekakšen zarotirano nov direktor. Takoj po novem letu. Nič ne vem kaj bo, a revolucije na bolje gotovo ne bo.
19.12.2007 ob 14:26
Dare dobro si to napisal. Mislim, da je ne glede na pozicijo - šef ali podrejeni, imeti vedno korekten odnos. Vedno je nekdo nekomu šef ali podrejeni. Tako pač to je. Meni je važno, da je komunikacija brezšumna in korektna, da se vse sproti pove in se tako morebitna nesoglasja zreducirajo na minimum…
20.12.2007 ob 20:13
Sanje vsakega zaposlenega so, da bi imel dobrega šefa. Le-ta namreč ogromno lahko vpliva na motivacijo in učinkovitost pri delu.
Če je šef u redu, če je Človek z veliko začetnico, greš zjutraj z lahkim srcem na delo. Če pa stvari ne klapajo…..eh, tudi to lekcijo smo že dali skoz
23.12.2007 ob 18:23
Se dogaja in se bo, ni kaj. Svet se vrti in mi z njim