Vožnja po Ljubljani je BUM

13.12.2007 ob 08:30

Da se mi je mučno voziti v Ljubljano, po Ljubljani pa še bolj je zagotovo že jasno vsakomur, ki je le bežno prebiral moje zapise. Vožnja po mestu, posebno v kakšnih ne ravno idealnih razmerah, kot npr. v slabem vremenu ali posebno hudi gužvi je pri meni priljubljeno približno tako kot gripa, ki sem jo preboleval in opisoval pred nekaj dnevi. Poglavje zase je mestno križarjenje kadar ne vem prav natančno kje in kam peljati. Takrat prestolnica naenkrat postane še precej večja kot ponavadi in pogosto opazim kakšno čisto novo ulico ali še ne videno križišče .

Vedno kadar me takšnen izlet čaka, in to seveda ni ravno poredko, mi že nekaj dni prej to hodi zelo odveč. Pred očmi imam vso dolgo pot, vse kolone, semaforje in težave s parkiranjem.

Skrbi me , da bo tam nekje nekaj narobe z avtom, ki ni ravno iz kategorije vozil, ki so z njimi težave najredkejše. Potem je tukaj še varianta, da v kakšnem zabezecanem razpotju v svoji nevešči hitrici naredim kakšno traparijo in povzročim zastoj ali , bognedaj nesrečo.

To zadnje seveda lahko zamoči tudi kakšen drug udeleženec. No, in ravno to se mi je v sivi Ljubljani včeraj popoldne pripetilo.

Mami in najmlajšo sem pustil v kliničnem ,kjer so tamali na magnetni posneli njeno lepo glavico, z drugo hčerko pa sva se odpravila lepo počasi proti BTC ju .Tako za urico ali dve . Ko sem se cijazil mimo poliklinike proti križišču, tam kjer se že naredita dve koloni , sem se seveda razporedil v desno vrsto, da bi v križišču zavil na desno. Ko se tako pelješ po cesti in imaš na levi neprekinjeno kolono avtov, na desni pločnik, voziš pa dvajset na uro. (no, mogoče ne ravno dvajset, šur pa med 18 in 24 :) ), se ti pa res zdi, da se ne more nič zgoditi.

Ja, pa se lahko. Žensko v zelenem pežojčku je prineslo z leve , ko je med dvema avtoma hotela na moj pas. Zaradi majhnih hitrosti me je v prvem momentu doletelo le maksimalno presenečenje in takoj nato napad zelo velike količine slabe volje. Ženska mi je sprednji del felicije po mokri cesti premaknila za pol metra in vse skupaj pribila v robnik. Prepričan sem bil , da je krntija primerna samo še za v topilnico na Jesenicah. Najprej kar nisem hotel izstopiti. Prej sem si moral ponoviti, da moram biti miren in da se to pač zgodi.

Ko sem izstopil, je prišla iz avta tudi gospa. Ni bila videti pretirano razburjena in zelo zanimivo se je obnašala. Stopila je do škodinega levega blatnika in moško ocenila situacijo:
« No, saj ni nič !«
»Kako hudiča ni nič!« me je več kot zanimalo.Takoj sem videl, da je odtrgalo nosilec odbijača in da visi stran od blatnika.
»In od kje hudiča ste se vzeli?!«
»Ja!«, je glasno rekla baba in pozneje sem ugotovil, da je bilo to strašno smešno
»jaz nisem prav nikogar videla” iz njenega glasu je bilo čutiti, da bi to znala biti moja krivda ” in bogve kako hitro ste se pripeljali!«
»Kaj?!« ………….

Vendar mi glasu ni bilo treba veliko povzdigovati. Tudi gospa je takoj ko je pomirila svoje misli uvidela, da je napravila neumnost. Odpeljala sva se naprej, v križišču desno , skozi podhod in parkirala na prvem primernem mestu. Vmes sem malo poskušal vijugati, da sem ugotovil, da z vožnjo ni nič narobe. Tudi potem ko sem ustavil , sem videl da, na moje presenečenje, ni sile. Popravilo tistega nosilca ni omembe vredno, sem pa na drugi strani, kjer je kolo pribilo v robnik videl , da je feltna uničena in , da guma sploh začuda še drži. Ko je ženska prišla do mene je prijazno in opravičujoče vprašala kaj bova naredila . Moj predlog je bil naj mi da 50 € , da bom lahko šel k vulkanizerju, ker s takšnim kolesom ne morem na pot. Brez besed ali celo z olajšanjem mi je denar med ponovnim opravičevanjem odštela. Spotoma je še vprašala, če bo to sploh dovolj. V skladu s svojo trgovsko žilico sem ji rekel ,da bo dovolj.

Pozneje sem dal vulkanizerju 15 € , da mi je preobul gumo s poškodovanega platišča na tistega od rezerve ( in obratno), za blatnik bom tudi dal nekaj evrov, ko mi bo moj osebni mehanik dvignil bolid in bova tisti pleh malo prišravfala. Kakšen fičnik bom mogoče dal za eno staro feltno ali bo pa kar tista dobra. Tisti drobiž, ki ostane pa bo za moje psihične travme in za to, ker se je koeficient zjebanosti mojega ljubega vozila poslabšal. Prej je bil 9, zdaj je pa 9,2. Tu moram pojasniti , da ima na lestvici od 1 do 10 , nov avto koef. 1. Samo za lažje razumevanje.

Poti v Ljubljano (in še kam drugam) pa se bom še naprej veselil približno enako kot sem se jih do sedaj.

  • Share/Bookmark
 

19 komentarjev na “Vožnja po Ljubljani je BUM”

  1. ditka pravi:

    Boš vedel za drugič.Negativne misli prinašajo nesrečo :)
    Ko boš šel spet v Ljubljano pokaži malo več veselja :)

  2. likard37 likard37 pravi:

    Ta bo pa težka! :)

  3. dvoglav pravi:

    Spotoma je še vprašala, če bo to sploh dovolj. V skladu s svojo trgovsko žilico sem ji rekel ,da bo dovolj.
    Ne morem, da ne bi pokomentiral: če si trgovec, si verjetno edini, ki mu je kdajkoli dovolj.

  4. strojnik strojnik pravi:

    50€ ???
    Verjemi, da bi ona tebe olupila kot banano… :?

  5. likard37 likard37 pravi:

    Dvoglav, mišljeno je bilo tako…samoironično…tak je pač Dare!

    Strojnik, verjamem!

  6. zdravje pravi:

    Sej ne morem verjet. Kje si se pa vzel? Da takole mirno preneseš vse tole? In zaračunaš 50 EVR?
    Imaš pa res dobre živčke :-)

  7. zdravje pravi:

    P.S.
    Meni vožnja v Ljubljano in tole skakanje s pasu na pas ni čisto nič ljuba. Je zelo pripravno imeti svojega šoferja :-)

  8. likard37 likard37 pravi:

    JA, Zdravje, res je. Samo ta voznica ni prišla z drugega pasu. Prišla je s stranske ulice skozi presledek v levi vrsti avtov. Narisala se je pred mano tak , popolnoma pravokotno in predvsem popolnoma nepričakovano. Glede tistih 50 €….sreča , da imamo takšne kripe. :)

  9. zdravje pravi:

    kripa gor, kripa dol, avto je avto, kapo dol za tvoje živčke :-)
    A z leve praviš? Pa saj ne vem, kaj naj rečem, folk ma med vožnjo misli čist drugje. Sem bila ravno včeraj v Ljubljani, kot sopotnica, se ve. Joj, kako eni vozijo, saj je dobro, da še bolj ne “poka”

  10. nevenka nevenka pravi:

    Sem Ljubljančanka, a bi šla povsod najraje peš. Gužvo še prenesem in cijazenje, muči me parkiranje.
    Razni trki sploh niso redkost.
    To, da se človek še kar nekako zmeni z “grešnikom”, to pa se mi zdi bolj redko.
    Tudi, če je avto že pravi zmahanček, je prav neprijetno, če ti ga kdo zbije.

  11. 1danica 1danica pravi:

    Prav nič ti nism fovš, prav nič ti ne privoščim. Po svoje kar razumem namere, da kaj ukrenejo glede tega, pa čeprav bomo potem morali spremeniti svoje navade. Hvala bogu, da je poškodovan samo avto. Bodi fajn, LP

  12. sosed sosed pravi:

    hej, v takih primerih se splača imet avto z visokim koeficientom. tisti, ki ima v last enko, bi se še dva mesca sekiral ;)

  13. vlatka vlatka pravi:

    ditka,

    točno tako je. Saj sem napisala, da sem zadnjič parkirala na mesto za “nizozemske kralje” točno pred sodiščem. :D :D

  14. vlatka vlatka pravi:

    likard,

    gospa je bila na mestu, nikar ji nič ne očitaj, lahko bi šlo slabše skozi, seveda, brez tvoje iznajdljivosti ;)

  15. kamper kamper pravi:

    Srečno pot brez nezgod…:smile:

  16. tovaris tovaris pravi:

    Prav nič ne čakam svojo prvo vožnjo v Ljubljano in po Ljubljani, a verjetno bo enkrat prišla.

  17. drmagnum drmagnum pravi:

    Meni se pa zdi, da bi za nastalo škodo lahko iztržil več.
    Je pa najbolj pomembno, da ste jo srečno odnesli. Zdravja se ne da plačati.

  18. brane pravi:

    Ja res, a ti je treba tako divjati

  19. GRiSON GRiSON pravi:

    Dare, da ne boš mislil, da je v Kopru kaj drugače, no prav gotovo je malo manj pleha, vendar ne gre vse takokot bi moralo. Pred dnevi sem vozil, vsaj upam za profesiolalnim voznikom pol tovornjaka, da smerno luč za levo, in lejga zlomka, njegov tovornjak pa v desno. Takih in podobnih slučajev je na krožnem križišču še več.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !