Je hrana draga ??

11.12.2007 ob 08:30

Kar nekajkrat sem menda že omenil kako mučno in nadležno se mi včasih zdi jamranje nad stanjem v državi, nad življenskimi pogoji, standardom in vsem kar spada zraven. Seveda moramo pri tem ločiti med argumentiranimi razmišljanji in med tistimi, ki tako počez posplošeno mahajo po vsem in vseh okoli sebe ne glede na realnost. Tako kritični, bolestno skeptični in večno nezadovoljni ljudje, navdahnjeni s selektivnim spominom, frustracijami zaradi istrošenosti svojih mladostnih adrenalinov in podkrepljeni s svojo zoprno gensko zasnovo so pač vedno obstajali in nikoli jih ne bo zmanjkalo.
Pred časom sem se s takšnimi ljudmi vsa prerad zapletal v brezupne in brezplodne polemike. Običajno oštarijski ambient, kjer so se takšne debate odvijale, tudi ni bil naklonjen mojemu drugačnemu mnenju. Nezadovoljnež je vedno imel navijače in podpornike, kdor je bil do njegovih zločestih besed skeptičen pa je bil kvečjemu deležen pomilujočih, če že ne sovražnih pogledov in pripomb.

V tistih letih sem kar nekajkrat brezkompromisno, tudi pri svojem omizju, nasprotoval tezam o dragi hrani. Kaj dragi! Neznansko dragi ! Predvsem pa bistveno dražji kot kadarkoli v preteklih letih. Ne, tu se pa nisem hotel dati. Na vsesplošno začudenje sem se postavil na nasprotni breg , kjer sem v stilu mojih verbalnih nasprotnikov postavil svoje argumente in s pripadajočim pretiravanjem seveda, kontriral splošnemu mnenju.

Da bi pridobil neovrgljive dokaze, ki bi s črno na belem morali prepričati , sem se kar precej potrudil. Brskal sem po internetu, po starih cajtengih in papirjih. Enkrat sem kar nekaj ur sedel v knjižnici in študiral neke statistične letopise in nedvoumno ugotovil, da je za takšne analize potrebno več znanja in dostop do več različnih baz podatkov.

Svoje argumente sem zato našel v svojem otroštvu, v čisto osebnem doživljanju tistega časa, ki je sedaj od marsikoga tako zelo opevan in nerealno visoko postavljen. Pred opisom svojih tovrstnih spominov moram opozoriti, da nikakor ne govorim o revščini ampak o čisto povprečnih razmerah v delavski družini.

Za orientacijo bom navedel leto npr ‘73. Družinska logistika iz tistih časov se skorajda nikakor ne more primerjati z današnjo , posebno ne s cenami. Bolj padejo v oči možnosti in človeške navade. V kraju, ki ima sedaj v bližnji okolici štiri hiper (ali vsaj super) markete je takrat životarila štacuna, ki bi jo v teh časih mirne duše lahko odprli kot zanimiv muzej. V njej so trgovke z navadnimi svinčniki izračunavale zneske v papirnatih blokcih, na vago prodajale melisove bombone in otrokom pripravljale kruh z marmelado. V tisti štacuni so imeli kruh , mleko, makarone, pralni prašek in še kup reči. Vseeno pa je bil nakup mnogo enostavnejši, saj je bilo vsakega artikla točno, na manj ne več, ene vrste. Nekaterih zadev občasno ni bilo dobiti in je bilo potem zanimivo kako so se ljudje znajdli ko je le prišla pošiljka. Tako je bilo kdaj s kavo ali bananami, drugič s praškom ali s kakšno čisto tretjo potrebščino.
Poglavje zase je bila mesnica v kateri je mesar potem ko je najbolj zgodnjim gospodinjam prodal tisto nekaj govedine, samo še podil muhe, ki so se vsedale na obešen loj ali na kakšno od uvelih kur, ki je slučajno ni nihče rabil ta dan.

No vendar to še ne pove veliko o draginji. Bolj mi je dalo tako misliti dejstvo, da sta v to strašno štacuno ata in mama odšla bolj ali manj samo enkrat na mesec. Takoj petnajstega. Stari je oprtal koš, mama je vzela cekar in takrat se je kupovala špeza. Prinesla sta cukra, moke, kofeta in takrat je bil tudi čas za kakšno sladkarijo. Cel mesec potem je minil brez takšnih »razkošnih » šopingov. Večino nabave sem naslednje dni reševal jaz , ko sem iz trgovine prinašal po liter ali dva nepasteriziranega mleka in hlebec črnega. Tu lahko še dodamo, da je ati za nedeljo kdaj prinesel meso. Če se to ni zgodilo pa je zaklal zajca ali odrl in oskubil kakšno iztrošeno kuro. Od osvežilnih pijač smo konzumirali v boljših dneh kompot iz jabolk, drugače pa je bil za takšne probleme na hladilniku vedno postavljen lonec projevke. Ob spominu na tisto me še sedaj malo strese. Pa tudi za vodo iz pip
smo takrat še mislili, da je užitna.

Ja kokoši in zajčke so takrat redili pri skoraj vsaki bajti. Še celo med tistimi nekaj bloki so bile postavljene barake in med bloki je vel poseben vaški vonj. Babnice so se pogosto smešno kregale za kakšno ped trave, ki jo je soseda neprevidno odžela s svojim srpkom in s to nepošteno pridobljeno krmo pokrmila svojo živino. Ko danes pogledam okoli sebe po zaraščenih senožetih se vedno spomnem ravno na tisto ped travice.

Poleg tega , da se je ljudem očitno splačalo gojiti živali, so tudi obdelali vsako leho. Če je kje ostarela ženica obupala nad štihanjem in okopavanjem, se je pogosto vnel prepir kdo bo dobil opuščeno njivico v najem in uživanje.

Za to smo pri nas doma imeli staro teto. Teta Angela je bila za današnje čase čudodelka. Vso pridelavo zelenjave in kuho je glede na možnosti peljala neverjetno brezhibno. Iz vrta je uspela dobiti maksimalen izplen. V svoji kuhinji je imela pravcato semenarno, v vrtu pa je bila z vsako rastlino na ti. V kleti je bedela nad čebrom zelja in nad še enim v katerem se je kisala repa.

Posebno poglavje je bilo, v primerjavi z današnjimi časi, meso. Nakup in predelava celega prašiča je bila fantastika brez primere. Takšne stvari so bile privilegij kmetov. Pozimi smo od žlahte sicer dobili nekaj krvavic in kilo svinjske prate, pršut pa sem jedel edinokrat poleti, ko smo pri stari mami grabili seno. Tu moram omeniti, da danes s svojo bedo od plače brez težav lahko kupim dva lepa 120 kilska pujsa.

Meso smo jedli ob nedeljah. Zraven pečenke in žlikrofov smo imeli še govejo juho , ki je ista sledila še v ponedeljek skupaj s pripadajoćo kuhano govedino. Klasika!Ostale dni je teta Angela ščarala menu s svojimi jotami, mineštrami, polentami, kdaj tudi s štruklji in cmoki. Tudi večerjo je vedno kuhala. Nikoli in nikdar, razen če so bili ob kakšni priložnosti pri hiši delavci, ni bilo v hladilniku raznih salam , sirov in paštetk. Lepo je bilo treba večerjo pripraviti in pojesti kar je bilo pač na vrsti. Včasih sem se režal do ušes ob palačinkah z domačo marmelado , drugič sem se pač bridko pačil ob obroku temno zelene špinače. Čisto nič nenavadnega ni bila polenta z belim kofetom ali krompir v oblicah s kislim mlekom.

Če realno pogledam, nam kot sem že v začetku omenil, ni šlo tako slabo. Vendar mi nikakor ne gre iz glave, da smo tako malo stvari kupili, da smo jih tako zelo malo prinesli iz trgovine.

Kako to potrošništvo funkcionira dandanes niti ne bi analiziral. Vsi poznamo, nekateri prostovoljno nekateri ne, ambient in vzdušje v nakupovalnih centrih. Vsi poznamo probleme okoli nedeljskih šopingov, ker teden na žalost nima še osmega dne. Vsi vemo koliko svojega denarja dajemo za embalažo , blagovne znamke in blef, da dalje niti ne naštevam.

No, vidite, s takšnimi argumenti, če to sploh so, sem se zoperstavljal negativnemu razpoloženju glede trenutnih življenskih razmer. Vendar , zanimivo, zadnje čase se okoli tega niti slučajno ne oglašam več. Kaj to pomeni? Ali se v tem času res nekaj spreminja. Ali je možno celo, da sem imel glede teh zadev v preteklem desetletju prav? Ali obstaja neka tretja varianta?

Za piko na i sem pred dnevi slišal izjavo nekakšne evropske ministrice. Gospa je dejala nekako takole: » Obdobja poceni hrane je definitivno KONEC«

  • Share/Bookmark
 

47 komentarjev na “Je hrana draga ??”

  1. Anonimnež pravi:

    Se povsem strinjam in zelo lepo napisano. Še posebej za današnjo mladino, ki se gre jaro gospodo in ne ve, da so še generacijo nazaj živeli tako. Ljudje bi pa itak radi tako poceni hrano, da jim sploh ne bi bilo potrebno misliti, ali bodo lahko nekaj kupili. Človeški pohlep je brez primere in se ne bo nikoli končal…

  2. Dejan Kaloh pravi:

    Dober tekst, ja. Marsikaj se je v zadnji dekadi, dveh ali treh spremenilo. Nekaj na bolje, nekaj na slabše. Hrana je za večino življa res predraga. Se strinjam. Nasplošno so življenjsko nujne potrebščine drage. Hrana, obleka, transport. Da ne govorimo o luskuzu. Postulat, ki se mi zdi dober z življenjsko filozofijo potrošniške družbe je – živi v svojih okvirjih in boš vedno zadovoljen. Če zaključim: hrana je res draga, čeprav verjamem in upam, da res prav nobenega Slovenca ne črviči v želodcu od lakote. Še smo dobra in socialna država.

  3. iris pravi:

    Iris
    Na temo ALI JE HRANA DRAGA, pa res moram dati svoj komentar.
    Gospod, resnično ste opisali lepo kakšno je bilo žibvljenje, in to še ne daleč nazaj.
    To naj bi prebirali naši otroci,ki niti pojma nimajo kako smo živeli.Kako smo preživeli.Prav takšno življenje sem imela sama,kljub temu, da sem bila v slubi,da sem zaslužila, pa se ni dalo razkošno živeti,tako kot živimo danes. Sama sem mnenja, da prav dolgo ne more biti tako,da je vsega dovolj in še preveč,pa še ljudje tarnajo.
    Tudi meni spomin seže v tiste čase,ko sva z možem pričela z gradno hiše.Ob 4 uri zjutraj sem šla , s kolesom, čakati pred mesarijo, da sem dobila kranjske klobase, ker sem morala dati delavcem, ki so nam gradili hišo malico. Zadovoljni so bili,če sem jih postregla s klobasami in zeljem.
    Še to moram pripomniti, dasem s kolesom vozila za streho,bili so tako težki, da sem skoraj zlomila kolo. Najprej sem pripeljala klobase, nato pa sem šla še po žeblje, to 4 km daleč. Kljub temu, da sem imela doma otroka starega 15 mesecev in bila sem noseča. V stanovanju ni bilo vode, imela nisem niti pralnega stroja.
    Predstavljajtesi moje življenje,zgadili smo si dom z muko,fanta sta študirala in sta sedaj intelektualca. Mož pa je moral še pred 50 letomv grob.
    Jaz pa naj sedaj plačujem davek na to mojo težko prigarano domačijo.
    Ali se kdo vpraša s kakšno muko smo takrat gradili domove,kolikšnem stvaremse je bilo treba odreči.
    Ko bi sedanja mladina tako garala,tako se trudila kot smo se prejšnja generacija bi imeli vsi svoja stanovanja. Vendar brez truda ni življenja, to pa se bi le lahko zavedali.

  4. seal pravi:

    dal mi je misliti tale tekst..ko se le spomnim kako smo ziveli se ne 20 let nazaj..ko si odpru hladilnik in je bil prazen..ko nisi bil zbircen, si naredil kar si pac imel..zdaj? ko imamo polno rit vsega? ko ni u redu tele sircek, je treba vzeti onega? ali pa ko slisis gospo v trgovini kako rece: veste jaz pa nisem zadovoljna z arielom, persil mi je boljsi?? a pred 30 leti je bil faks najboljsi?!! absurd..prepricana sem da se vse da..da se da preziveti v danasnjih casih in v teh razmerah ko le se napovedujejo nove podrazitve..a dokler se bojo gnetle mnozice ljudi pred nakupovalnimi centri me bo kdo tezko preprical da ljudje nimajo denarja..vem pa da obstajajo druzine ki imajo tak hladilnik kot smo ga mi imeli..a smo preziveli..s skromnostjo..zal..

  5. likard37 likard37 pravi:

    Anonimnež tnx lp

    DejanK tnx lp

    Iris, zgodba ki jo opisujete je še ena iz vrste tistih, ki zaslužijo nič drugega kot samo spoštovanje. Čeprav moram reči, da ni bil moj namen opozarjati mlajše generacije na stare čase. Tisti jamrajoči nezadovoljneži so iz moje in tudi iz starejših generacij , ki bi se takšnih stvari morali spominjati. Mlajše bi glede tega skoraj laže razumel.

    Seal lp

  6. Marijan pravi:

    Tudi sam sem prezivel podobno obdobje, zato ne morem razumeti danasnjih “jamravcev”, ki vse dni kupujejo nepomembne stvari, da bi bili “KUL”, da bi bili po modi, da bi bili enaki ali boljsi od sosedov, potem pa je hrana draga. Tu v Spaniji se je podrazila v treh zadnjih letih za 100 %, pa nihce niti ne pisne…?!. Place pa se niso povecale niti za en evro. Ne vem, ocitno se ljudje bojijo za delovna mesta in so lepo tiho.
    Mislim, da nam je sorazmerno zelo lepo in glejmo, da naredimo vse, da se ne poslabsa !

  7. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    samo to bi napisal, da je treba nujno upoštevati (tudi) faktor časa … leta, desetletja, stoletja … čeprav ni nič narobe s spomini in zgodovino nasploh …

  8. WorldEnviroment pravi:

    Zanimivo tudi sam imam podobna opažanja. čeprav sem se tistih časov komaj da dotaknil. Tudi sam sem odraščal v družini, kjer ne morem reči da smo živeli v pomankanju čeprav smo za današnje razmere prinesli iz trgovine res mnogo manj kot sedaj.
    Razlika, ki jo opazim je ta da sedaj ljudje delamo do 17h ih ali 18ih takrat so moji starši bili že zelo zgodaj doma, hrane se je res veliko pridelalo doma zato po vsej vrjetnosti nismo hodili pogosto v trgovino. da se je to opustilo je najbrž bil vzrok industrijskega kmetijstva iz manj razvitih držav, kjer se posamezniku ni več splačevalo doma pridelovati hrane saj je le ta postajala vse cenejša posledično so ljudje dalj časa prezivljali po službah da bi si lahko privoščili tudi kaj takega kar si niso mogli pridelat, sedaj se trend zopet obrača zaradi klimatskih sprememb se pridela vedno manj hrane, število svetovne populacije ne kontrolirano raste in vzrok za vedno dražjo hrano je tukaj. in res je hrana nikoli več ne bo bila tako poceni kot je bila pred desetletjem!

  9. hudi pravi:

    Lepo napisnao. Vse pohvale, a kot je bilo ugotovljeno imamo ljudje omejen in karseda kratek spomin.

    Zato je toliko nezadovolnjih ljudi, a brez prave osnove. Tisti , ki so res ogroženi se sploh ne morejo niti oglašati, tiste mi ljudje, ki imamo doma internet in računalnike…, niti ne razumemo.

    Dokler bo v marketih taka gneča, se bo hrana le še dražila, to je vendar zakon podjetništva in drugače ne gre.

    Torej ceno hrane določajo kupci sami in to je dejstvo.

  10. likard37 likard37 pravi:

    Marijan, Pet-in-g-sex, World Enviroment. Rad bi vam kaj odgovoril pa nimam kaj. Ne bi se mogel bolj strinjati z vami :) lp

  11. Mici pravi:

    Sama pa v prejšnjem stanju ne vidim nobene tragike. Kljub vsemu mislim, da je bilo lepše, ko smo imeli vsi enake čevlje in vsi navadne majčke. Hiše so se dale graditi, samo redki izbranci so imeli res veliko več. Igrače so bile drage, krih poceni. Danes pa je kruh drag, igrače pa poceni. O gradnji hiše niti ne morem misliti. Pa prosim, da so vsi tiho, ki so v prejšnjem sistemu spravili hišo gor, takrat so jo lahko čistilke in direktorji. Danes? Ni mogoče. Da o zakonodaji niti ne govorim. Danes ne moreš graditi s pomočjo prijateljev, vse mora biti črno na belem….
    Meni se zdi trenutna situacija pri nas bolj zaj… kot dvajset let nazaj.
    .

  12. likard37 likard37 pravi:

    Hudi, res je.

    Mici, o tragiki pa ni bilo govora. Nekje pod suhoparnostjo je bilo pravzaprav govora o malodane idiličnem otroštvu.

  13. zlodej pravi:

    dare hvala tebi.. čeprav pripadam ti. mlajši generaciji se vseeno zavedam dejstva, da Slovenci vse preveč radi tarnamo.. to pa ne vpliva dobro na stanje duha v državi. potrebno je malce več pozitivnega razmišljanja, pa bo svet lepši.

  14. 1danica 1danica pravi:

    Saj z večino se strinjam. Je pa res, da prav veliko vode menda nismo spili, celo deita in radenske se spomnim.
    Druga stvar je ta, da na enem balkonu ne boš pridelal zelenjave za vse mineštre, zajcev pa sloh ne boš zredil. Vse, kar si napisal, je drugače čisto res. In prav lepo se je spominjati. In celo tako se mo zdi, da nam tudi danes ne bi bilo nič hudega živeti in jesti podobno kot takrat. Ampak otroke smo pozabili navaditi na to. Vsaj jaz. Saj ne, da bi bili strašno zahtevni, a kakšne stvari bi se jim zdele pa le preveč čudne.

  15. likard37 likard37 pravi:

    1danica, ti si vseeno malo mlajša. Deit je prišel kasneje. Definitivno. In še enkrat, moje pisanje ni imelo namena opominjati mlajših in niti z enim stavkom nisem želel pisati o kakršnikoli revščini.

    Na stvari, ki naj bi nanje navadili “tamlade” pa bi morali najprej nazaj navaditi sami sebe. Lep pozdrav.

  16. 1danica 1danica pravi:

    Se mi ni slišalo nič revno, res se je lepo spomniti.

  17. pantera! pravi:

    no poj pa najbol, da gremo nazaj v jame…bo najcenej, za kurjavo kr les….čez ramo par kož govedi..in to je to….dej, dej..zakaj pa ne bi sme imet boljšega standarda, zakaj pa bi mogli bit zadovljni s skromnostjo..meni se zdi prav, da bi bili vsi deležni visokega standarda..zakaj?..ker si ga zaslužimo…ker se mi zdi, da je čas hlapčevstva za nami….dost imam tega, da morma otroku reči, da naj bo skromen, ko si želi nove hlače namesto starih, ki jih je že davno prerasel in so na kpncu razparane….dovolj mi je, ko vidim, da bo rad šel v glasbeno šolo, pa mora zopet biti skromen, ker meni finančno pač ne bo zneslo…..kot da si ne zaslužimo drugega, kot biti skromni..molčimo in potrpimo…zakaj bi morali biti srečni in zadovoljni z malim, če imamo po vseh pravilih prav tako kot nekdo iz druge države, kjer imajo višji standard, pravico do tega, da bi imeli boljše?…ne vem..res ne vem zakaj moramo slovenci biti vedno..ampak res vedno skromni iz zadovoljni z malim..mar si res ne zaslužimo več?..potem mi povej, kje smo ga polomili, da to popravimo…in normalno zaživimo kot neobremenjeni, vsega dobrega vredni ljudje.

  18. seal pravi:

    polomili so ga tisti ki imajo platno in skarje v roki..ne mi..in neobremenjeni ne bomo nikoli vec..ker je slo ze predalec vse..povratka ni vec..

  19. seal pravi:

    ker sem se dokaj mlada, 27 let, mi lahko prosim nekdo razlozi zakaj se danes marsikdo pravi da nam je bilo v jugi tako lepo kot nam ne bo nikoli vec?

  20. nevenka nevenka pravi:

    Del dohodkov, ki ga namenjamo hrani, za katero menimo, da kolikor toliko pokirva potrebe družine v sedanjem času, pri nekem povprečnem standardu, je v zadnjem času gotovo vedno večji. Veliko spretnosti in poznavanja cen je potrebno, da se današanja gospodinja z izbiro trgovin in artiklov nekako izogiba poskoku cen, ki bi bil zelo opazen, če bi vse kupila v eni trgovini.

    Težko se je primerjati s starimi časi, čeprav smo morda sedaj malo bolj razvajeni. A v tistem delu Evrope, v katerega smo se pridružili, je delež plač, ki gre za hrano, pri primerljivih cenah, bistveno nižji.
    To je tisto kar nam pove, kam plovemo.

  21. Pajer 1 pravi:

    Zakompleksanci in frustriranci na barikade pa jamrat.

    Pregovor pravi:”Vzem jamraču pa daj bahaču”

    Drži za nas majcene in jamrajoče Slovenčke kot pribito.

  22. seba pravi:

    Dandanes je vsega preveč, zato pa se pojavlja problem preveč debelih otrok! Tudi sam se spominjam tistih časov, jedlo se je tisto kar je mati pripravila tisti dan. Danes se pa že vsi zmrdujemo in zmišljujemo kaj bomo jedli in to vsak dan posebej.

  23. mile pravi:

    Dare, si pa nekam zelo komentiran danes. :)

  24. kamper kamper pravi:

    KER ŽIVIM ZELO SKROMNO IN KUPUJEM SAMO OSNOVNE STVARI MI NI TEŽKO PRERAČUNATI KOLIKO SE JE HRANA PODRAŽILA V ENEM LETU.NAKUP VSAK DRUGI DAN V MERKATORJU ME JE STAL OKOLI TISOČAKA,LETO DNI KASNEJE ZA ISTE STVARI OKOLI DESET EVROV.VSA OSTALA NAKLADANJA IN RAZNORAZNE STATISTIKE MI DVIGNEJO PRITISK IN POVZROČIJO KLJUB VSEJ MIROLJUBNOSTI BESNE PENE NA USTIH.

  25. likard37 likard37 pravi:

    Kamper, saj ni treba rohneti :)
    pa tudi pomaga nič ne. No, vendar pene gor ali dol…..to kar si navedel je cca + 150 %. Malo bomo vseeno zbarantali, a ne?

  26. ditka pravi:

    Tudi moj ata rad pove,da je delal cel šiht za liter vina,za kilo špeha pa dva šihta.
    Lepo je bilo kmetom v tistih časih :)

  27. Blazz Blazz pravi:

    wa, zelo lepo spisano dare :)

  28. 1danica 1danica pravi:

    Bolj ko razmišljam o tvojem zapisu, bolj mi gre po glavi, da sem za pol štruce prejšnji dan dala skoraj dva evra, za dve kili krompirja pa enega in pol. Če pomislim, da je bila štruca še kakšno leto nazaj okoli 300 SIT, krompir se je pa dalo dobiti že za 79 SIT za kilo… potem boš s Kamperjem bolj malo barantal. Pa ne mislim krompirja v kakšni fensi vrečki, ne v prvem ne v drugem primeru. Jamrati ne mislim, ampak ker že vprašaš…

  29. 1danica 1danica pravi:

    Mi kar ne da miru ta tvoj zapis. Bolj ko razmišljam o njem, bolj mi gre po glavi, da sem za pol štruce prejšnji dan dala skoraj dva evra, za dve kili krompirja pa enega in pol. Če pomislim, da je bila štruca še kakšno leto nazaj okoli 300 SIT, krompir se je pa dalo dobiti že za 79 SIT za kilo… potem boš s Kamperjem bolj malo barantal. Pa ne mislim krompirja v kakšni fensi vrečki, ne v prvem ne v drugem primeru. Jamrati ne mislim, ampak ker že vprašaš…

    Po novem letu bo pa še “bolje” nekaj so nam že povedali, veliko pa še ne.

  30. 1danica 1danica pravi:

    Ups, kako se je pa to zgodilo? Sori… Boš dva zbrisal, a? LP :)

  31. likard37 likard37 pravi:

    Pravzaprav ne bom z nikomer veliko barantal. Kamper že ve kaj govori, saj je izkušen dec. Ostali pa verjetno tudi. Številke pa tudi ne lažejo. Vendar pa le vemo , da po neki logiki 150% gor ne bi zdržali oz. bi se preselili na lestvici nekam med razne Zambije in Konge. Sicer pa o tem moje pisanje ne govori. Posebno, če si še enkrat preberete (pred)zadnji odstavek. Vsi mi, spoštovana družba, smo skupaj v tem. In velika večina nas spada v isto klaso. (skoraj se mi je napisalo kasto)

  32. kamper kamper pravi:

    likard37:

    resnično bom nekje zbrskal cene najosnovnejših živil,ki so veljale decembra lansko leto :smile:

  33. likard37 likard37 pravi:

    Kamper, moje razmišljanje ne primerja davnih časov z današnjim. V uvodu lepo povem, da sem podobnoe argumente izpostavljal v preteklem desetletju, v zadnjem delu pa nedvoumno poudarjam, da tega ne počnem več, ker se stvari zdaj res spreminjajo. Glaven point vsega naj bi bil, da smo v preteklih letih imele dokaj ugodne cene in da bi bil zelo srečen, če bi se tisti takratni jamrajoči skeptiki spomnili svojega nerganja. Na žalost zdaj stvari res postajajo drugačne. SE STRINJAM….JEBENTI ZAME JE TUD DRAAAAGO!!!!!!!

  34. likard37 likard37 pravi:

    In nikar zaradi mene ne izdeluj analiz. Za nakupovanje, posebno najnujnejših stvari, še posebno hrane sem ekspert, da ga iščeš. Hrano nabavljam za družino s šestimi otroki in to počnem že kar nekaj let. Samo v najboljšega soseda nesem letno preko 1500000 SIT oz. 6250 € ( evidenco vodijo M pike). Pri hiši sta dve delavski plači in kar prispeva država. (in nekaj malega na črno. ) Analize lahko, če bo ptreba , torej mirne duše prepustiš meni. Razen če te veseli seveda…..En res lep pozdrav na morje. Dare

  35. nevenka nevenka pravi:

    Jaz v “najboljšem sosedu” redko kupujem, je že dolgo predrag zame. Če pa že, ker je edina trgovina v bližini, pa res zelo pazim kaj. Vedno bolj ugotavljam, da moram narediti seznamček in se ga točno držati, nobenih naključnih nakupov iz navdušanja nad “ugodno ponudbo” ali neustavljive želje…Samo še tako nekako gre. Ko pa sem bila bolna in sem morala živeti od bolniške, sem bila pa vesela, da je moja mama še živa in mi je pomagala, ker še vedno odplačujem stanovanje in ti obroki ne poznajo zmanjšanja ob bolniški. Nekako nisem prišla do ugodnega odkupa družbenega stanovanja in se mi to na življenju zelo pozna. Do penzije bom ravno na svojem. In stanovanje = pokojninski fond. Prodaš stanovanje in greš v dom za starješe občane. Druge slike ne vidim. Tudi to pomenijo današnje cene. Da ničesar ne prihraniš za hude čase, cel družben sistem pa že temelji na osebni odgovornosti za starost, da ne rečem tudi za bolezen.Tudi to so cene. In ni samo hrana….Bremen kolikor hočeš….

  36. kamper kamper pravi:

    likard37:

    OK,OK ne bom delal analiz :smile: greva raje na kavo :smile:

  37. likard37 likard37 pravi:

    Ditka, najmanj od vsega me skrbi penzija. verjetno tudi zato ker je še daleč . Najbolj pa to pravim zaradi tega, ker mislim, da se bomo do takrat do konca izvežbali v skromnosti in racionalnosti in nam z majhnimi penzijami ne bo težko.

    Kamper, to s kofetom pa ne bi bilo slabo! :)

  38. zdravje pravi:

    Lepo napisano in popolnoma se strinjam s teboj. Kam drvi ta vlak draginje se lahko samo vprašamo. Sva pred dnevi z mojo boljš polovico letala naokrog in kupovala eno pomivalno korito. Znanstvena fantastika. Ena trgovina, ena cena, druga trgovina,…. ta material, drug material….. boljš, da neham,da ne bo predolgo. In potlej uletiva še k enemu privatniku, ki je bil tako kul, da je bil že prav mal čuden :-) . In potlej debata – sva bila pač edina v njegovi trgovini, kjer prodaja tudi kuhinje. In pravi prodajalec, da redno spremlja cene že od leta 2000, in da takšnih podražitev, kot so bile letos še ni bilo. Da so se cene povečale do decembra že za 23 %, januarja pa dobavitelji napovedujejo še 10 % povečanje. Še trgovci se držijo za glavo in premišljujejo, kaj to pelje.

  39. zdravje pravi:

    P.S.:
    O cenah hrane pa raje ne bi, potlej mi preveč zrase pritisk ;-)
    Bi rabila za nasvet tvojo teto čudodelko Angelo. Kaj nasvet, da bi mi gospodinjstvo vodila, to bi blo fajn.

  40. mile pravi:

    Viš, zdej bojo pa tisti isti rekli, da je bila košta pred desetimi leti čist pocen

  41. fajfk pravi:

    O kakšnem vegetarijanstvu takrat verjetno niste razmišljal.

  42. vlatka vlatka pravi:

    likard,

    si dolg kot cene, zato bom vsebino preskočila. Odgovorila bom samo na vprašanje. Hrana ni draga, draga je pijača. :(

  43. seba pravi:

    @vlatka: cena nealkoholnih pijač je predraga, medtem ko je alkohol še vedno prepoceni. Zato pa mladi in neumni umirajo na cestah! MNZ pa samo prevelika hitrost je problem in alko. Hmm, na objestnost pa tud alko vpliva. Tudi sam raj en pirčk vase dam, kokr pa da plačam za dva deci soka, ki je skoraj dražji kot pol litra pira.
    Fak, pa kam gre ta država, pa še predserdoval bomo EU. JOJ!

  44. likard37 likard37 pravi:

    O Vlatka, le preberi! Toliko časa si pa le vzemi. Jaz sem dal vse od sebe :)

    Zdravje, s čudodelkami je ravno tako kriza kot s cenami.

    Seba, rukn en pir, prov imaš.

  45. GRiSON GRiSON pravi:

    Potrebno se je malo prilagoditi, razmeram. Bo kdo rekel, no zopet se hočem primerjati z razvitim svetom. Pred leti, ko sem kratek čas živel v Nemčiji, si lahko kupil kruh, ki je bil zelo poceni, vendar je bil baje slabše kakovosti. Tudi vrsta salame je bila neverjetno poceni, seveda je bila notri vrsta mesa žvarovnna. Tako so si tudi tisti z malo manj denarja lahko privoščili kakšen “priboljšek”.

  46. likard37 likard37 pravi:

    JA, Grison, kot sem že rekel. Žalostno!

  47. dare » Blog Archive » Revni ?? pravi:

    [...] pri nas. Tukaj zdaj pride na vrsto moja previdnost. Spomnim se , da sem pred časom objavil zapis o tem, ali je naša hrana draga ali ne. Nenavadno nejevoljno so takrat reagirali nekateri [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !