Ko sem prebral kar nekaj postov, ki v njih blogerji opisujejo kako jim bo koledar ob zamenjavi leta fatalno spremenil življenje, sem najprej pomislil, da bi malo pokomentiral in modroval. Potem pa sem se spomnil kaj smo pred leti v nekem podobnem času pisali v platntaf. V zapisu je nekaj strašno neaktualnih stvari, vendar pa nisem ničesar spreminjal. Eko:
KONEC SVETA
Bliža se leto 2000. Razen na računalnike ima to zelo velik učinek tudi na ljudi. Posebno nekatere. Zastonj jim pravim, da leto 2000 ni nekakšen naraven termin. Gre zgolj za dogovorjeno štetje let. Če bi se kdo spomnil šteti leta po Marku Twainu, Benitu Mussoliniju ali Elvisu Presleyu bi nam bilo s to evforijo popolnoma prizanešeno. Naravno je, da sonce vzide zjutraj in da je pozimi mraz. Naravno je tudi, da je pozimi dan kratek in da je enkrat mesečno mlaj, (to je takrat, ko se ne vidi lune, vidi pa se nekatere ljudi, ki jim mlaj povzroča, kako naj rečem, vedenjske spremembe), leto 2000 pa je daleč od tega. Kot že rečeno naletim običajno na gluha ušesa .
Nekaj časa sem takšne osebke imenoval naivneži, sedaj pa sem vse bolj previden. Vse več se namreč govori o izredno fatalnih stvareh, ki nas čakajo v tem letu . Marsičemu se lahko nasmehnemo, ko pa je govora o tako dokončni zadevi kot je konec sveta, šale niso več na mestu. Tudi satira nima več tistega pravega učinka, še posebno ne, če je nevarno, da bo še pred zaključkom redakcije vse skupaj šlo v nepreklicno maloro.
Da bo enkrat prišlo tudi do konca mi je sicer že dolgo časa jasno. Pa nisem kaj prida dal na to, ko nam je gospod fajmošter majhnim mulčkom trobil, da bomo enkrat polagali račune na sodni dan, bolj se mi zdi, da so pokazatelji okoli nas vse bolj otipljivi. Npr. mamica narava; Na vseh koncih sveta se upira in maha z repom. V poplavah , potresih , požarih in orkanih nam kaže, da je še vedno za malenkost močnejša od nas, da še vedno najde orožje proti naši nečimrnosti in pohlepu. Kjer narava ne dela traparij, poskrbijo za to prebivalci sami. Neusmiljeno se zmikastijo in skoljejo vsak dan vsaj na dveh koncih sveta. V krajih, kjer imamo zaenkrat srečo, da je mir in tudi narava ne besni pretirano pa tudi najdemo kakšen način za priprave na skorajšni konec. Za danes bom zanemaril razne sekte, apokaliptične destrojerje ali rešitelje in tudi sataniste. ( čeprav ne trdim, bognedaj, da so nepomembni ali celo zanemarljivi.)
Bolj se bom posvetil nekemu drugemu segmentu, ki sicer pri meni vzbuja več kot le dvom in posmeh, je pa med ljudmi zelo pomemben in priznan. Gre za vedeževalce, astro- in numero-, in bogve kakšne loge še, za izbrane šlogarje in coprnike našega časa. Omenjena gospoda je določila čas za konec sveta letošnji avgust in to s točno določenim datumom vred. Za njihove trditve tako mrgoli argumentov, da človek sploh podvomi v varianto, da bi lahko letošnjo jesen še zalival Martina in njegovo raco. O koncu sveta to poletje je menda imel dosti povedati že sam mojster Nostradamus in njegovi zagovorniki trdijo, da on zlepa ni brcnil v meglo. Kar po vrsti je bojda napovedoval vse pomembne nemarnosti na naši ljubi zemljici in tudi tipe, ki jih bodo zagrešili. Jasno je pogruntal Napoleonove, Hitlerjeve in Stalinove mahinacije. Vedel je kdaj se bo kje skozlal kakšen vulkan in kdaj in kako bo kje kakšna reka prerasla predvidene okvire. Torej moramo tudi mi možakarja jemati vsaj malo resno.
Na šloganje se sam ne spoznam kaj dosti in teh stvari tudi, kot že rečeno, ne cenim posebno. Pravzaprav ravno nasprotno. Dokaj bolno se mi zdi, da ljudem prodajajo prihodnost iz kart in kofetovega zoca, da ugotavljajo kakšne barve cunje naj obešajo nase in kakšna imena naj si dajejo, kje naj ležijo in kako tudi. Posebno so mi zanimivi tipi, ki vse to stuhtajo z nihalom, scepljenim krepelom ali pa kar neposredno s svojimi čutili. Za piko na i pa žrtvi še prodajo npr. dest kil težak apnenčast kamen, ki menda seva pozitivno energijo. Ponavadi tak amulet potem ne seva kaj dosti, ker se je očitno vse pozitivno odžarčilo direktno v šlogarjev žep.
No, čeprav nisem pristaš teh stvari, moram priznati, da je tokrat argumentov na njihovi strani precej. Posebno prepričljiva je nekakšna enotnost teh “strokovnjakov” . Vsi so prepričani , da ni več pomoči. Edino kar mi je dalo upanje, je to, da si niso edini glede načina kako bo vse skupaj šlo po zlu, zato sem tudi jaz zagrabil za to bilko. Opisal vam bom kako si jaz predstavljam zadnji dan. Sicer s svojo varianto the end-a ne bom kaj prida pomagal naši zemljici, bom pa imel motiv , da bom z zanimanjem počakal še teden ali dva. (Če bo potem po moje, bom zadnje sekunde lahko govoril: A sem vam pravil, a ?)
Ker je zadeva predvidena pred petnajstim, bomo po večini vzeli na bankah precejšne potrošniške kredite, izkoristili limite, si sposodili pri frendih in tudi ukradli kakšen milijonček, če bo potrebno. Zelo koristno bo namreč v zadnjih dneh imeti nekaj gotovine. Ljudje si bodo, domnevam, privoščili razna razkošja; potovanja, veseljačenje, mamila in lahkoživa dekleta.Tako bo vse do zadnjega dne. Takrat se bo večina prepustila malodušju v domačem kraju.
Začelo se bo po mojih predvidevanjih v mračnih večernih urah, ko nas bo večina sedela pred oštarijami in srkala pijačo. Stvar bo stekla postopoma. Po opozorilnih tresljajih in nekaj rdečih črtah čez obzorje svetujem, da si vsi naročite najljubšo pijačo in sicer, če je mogoče dvojno merico. Če vas bo več, mirne duše kupite pijačo tudi prijateljem, ne glede na to, da ste morebiti bolj zdrgnjene sorte. Računa ni potrebno zahtevati. Svetujem, da imate pijačo v roki, ker je zelo mogoče, da bodo mize in ostala gostinska oprema v tem stadiju že stale nekoliko postrani. Stvar se bo seveda stopnjevala, kar pomeni, da bo začelo še bolj tresti, grmeti, deževati in goreti. Dež bo nekoliko blažil učinek požara, tako da bomo lahko še nekaj časa mirno sedeli in žlampali pivo. To izgleda sicer še kar milostno, je pa seveda daleč od tega. Šlo bo nedvomno bolj za t.i. psihično mučenje z zavlačevanjem . Podirale se bodo hiše in tovarne. Te zadnje bodo na srečo imele po večini kolektivne dopuste. Ko se bodo začeli nižati Jelenk in ostali okoliški vrhovi, bo stvar že v zaključnem stadiju. Predvidevam, da bo čisto nazadnje zmanjkalo elektrike. To bo tako zaradi tega, da bomo lahko lepo videli kako vse skupaj požira neustavljiva stihija. Posebej bo ta predstava namenjena tistim , ki jim bo v črno temo izginjal največji in najbohotnejši kup.
Nazadnje se bo seveda zamajala tudi vaša mizica in treba bo reči adijo. V tej fazi se bo po mojih predvidevanjih sesulo tudi GSM omrežje. Potem bo sledilo nekaj bumov in treskov in nazadnje čisto majhen pok…….in potem tišina in blažen mir.
Torej nimam o čem več razpredati. Pravzaprav temu ni čisto tako. Če ste namreč dobili v roke novi PLATNTAF, potem so vse prerokbe z Nostradamusovimi vred usekale mimo. In veste, da sem nekoliko pa le slutil, da se bo mogoče tako zasukalo. Da je možen takšen razplet se mi je zazdelo, ko sem malo bolj natančno pomislil na nekatere svari in ljudi. Spomnil sem se gospoda Bill Clintona, papeža in predsednika Grče. Še prej kot vam razložim glede njih pa vam bom opisal eksperiment, ki mi je vlil optimizem.
Poklical sem šlogarico. Eno bolj znanih in bolj cenjenih (beri: dragih). Z damo sem se dogovoril, da mi bo napravila horoskop za vsaj leto dni naprej. Že to se mi je zdelo malo sumljivo. Če namreč po sredini avgusta ne bo več ne mene, ne nje, ne zemlje , ki jo tlačiva, kako naj mi napoveduje bodočnost. Večino ostalih dvomov pa sem izgubil, ko se je gospa strinjala, da ji bom usluge plačal po petnajstem in to še na tri čeke.
Povprašal sem jo, kako si predstavlja vse skupaj glede na skorajšno katastrofo, ki jo menda tudi sama napoveduje, kaj ji bodo moji čeki in kje misli voditi posle v času po usodnem avgustovskem dnevu. Njenega nespretnega izmotavanja nisem do konca poslušal.
Z zgoraj omenjenimi tipi je pa tako: Clinton je v Ljubljani z nepopisnim žarom govoril o bodočnosti Slovenije. Rad bi sicer vedel, če je Billy naslednji dan še vedel v kateri deželi je bil na obisku, to pa še ne pomeni , da lahko njegovo izvajanje ignoriramo, kje pa! Potem je tu papež. Bolehni gospod Woytila planira obisk Slovenije in beatifikacijo škofa Slomška in to vse skupaj precej po strašnem datumu. Menda bo on pa že vedel (ali pa vsaj njegov šef ) !
Kar se tiče pomembnejših vodilnih mož nam potem ostane še predsednik Grče s pripadajočim sekretarjem. Gospoda sta skupaj s t.i. odborom splanirala v septembru Grčarijado. Ta dva sta zadevo pa ja dobro pretuhtala!!
Dare
