Namesto komentarja
v afektu 2.11. 2007
V življenju se mi stalno dogaja, da se nekateri ljudje okoli mene trudijo izpostavljati, zrasti čez druge. Nekateri to počnejo s poudarjanjem svojih dosežkov, z lastno hvalo, še pogostejša oblika, ki se pač velikokrat laže izvede pa je tako imenovano »dajanje drugih v nič«. Ponavadi imam s takšnimi tipi opravka v službi, v fabriki. Spoznal sem že obilo primerkov, ker se pogosto menjujejo, saj njihova taktika ne deluje na zelo dolgi rok.
Ko sem se lotil delati gužvo na BLOGOSU sem imel občutek, da v tem okolju ne more biti takšnih pojavov. Iz objav , ki sem jih bral je največkrat žarela modrost in tolerantnost. Vendar sčasoma so se začele stvari kristalizirati in opazil sem marsikaj zanimivega. Zadnje čase sem prebral kar precej odkritih pozivov k oblikovanju nekakšnih elitnih, boljših skupin blogerjev, kar po mojem pomeni tudi pripadajoče »cenzure« in kontrole.
Nenavadno, mislil sem, da vse to že obstaja, le da imajo te zadeve med temi ljudmi bolj prijazne in bolj globoke oblike. Mislil sem, da se nadpovprečnost vsled bistrosti večine akterjev sama zdestilira in zleze na vrh.
Mislil sem, da če nekdo čisto vse objavi s pomočjo copy paste variante, če nekdo drug redno objavlja po en samcat stavek, ki v njem v slengovski spakedranščini obvešča druge koliko pira je požrl prejšnji dan ali če tip objavlja slike svojih osebnih stvari od fajercajha do rdečih pikastih gat, mislil sem da tem stvarem ni kaj več dodati.
Vrednost takšnega ustvarjanja naj bi se pokazala v dobrem ali slabem odzivu ostalih, ki se muvajo po teh straneh.
Torej, če je to zares slabo, bo bloger to kmalu začutil saj na njegov stuff pač ne bo reakcij.
(Če pa imajo takšne objave povrh vsega še ogromen odziv, desetine komentarjev in v končni fazi celo posnemovalce, potam pa zadevi še bolj zagotovo ni kaj dodati. )
Kakorkoli obrnem, mi ni jasno čemu so namenjeni kakršnikoli pozivi, da bi morale biti objave na višjem nivoju, da bi morale biti jezikovno in slovnično bolj brezhibne, da so to menda že kar kolumne in še polno podobnih stvari.
Gospe in gospodje, tukaj se nikakor (še) ne počutim toliko doma , da bi poskušal komurkoli deliti nasvete, lahko pa z gotovostjo trdim, da lahko na te probleme z visokim nivojem, z lepo Slovenščino, z globokimi vsebinami rešite edino sami. Jaz sem eden tistih, ki bodo to mogoče opazili. Če pa bo ogromno drugih raje gledalo slike rdečih pikastih gat…za to pa ne vidim pametne rešitve.
2.11. 2007 ob 09:57
Res je veliko “šodra” po blogih, vendar je ravno to tista stvar, ki naredi blog. Vsak lahko objavla popolnoma kar se mu zaljubi. Nihče ni prisiljen v branje stvari, ki jih ne zanimajo. Res je, da je že težko najti dobre teme, vendar se z malo truda tudi te najdejo.
2.11. 2007 ob 11:39
Veliko je že bilo povedanega in premletega okoli uporabe slovenskega jezika v javnih medijih. Osebno vam povem, da rajši preberem kakšno mnenje ali opis nečesa v lepem, berljivem in seveda slovnično pravilnem (slovenskem) jeziku. Moram pa priznati, da so mi včasih prav simpatični nekateri slengovski konstrukti, katerim se kdaj prav prisrčno nasmejem. Vendar se mi v teh primerih vedno znova poraja vprašanje, ali ti naši vrli mladinci sploh še obvladajo pravilen slovenski jezik, ali se za vsem tem skriva le neznanje in nemoč obvladovti le-tega?
2.11. 2007 ob 22:00
likard,
po moje si prebral post na “rado-vem” blogu, pa še mojega za povrh.
Tebe že nima kaj mučiti to, o čemer je pisal on ali jaz (njemu). Ti delaš vse lepo po predpisih. In se lepo izražaš, in lepo pišeš, in nikogar ne žališ, kar je ključ “rado-vega” prispevka.
Torej? Nasvete pa deliš s svojimi krasnimi prispevki, pa se tega sploh ne zavedaš. Kar je lepo in vzpodbudno
2.11. 2007 ob 23:29
No zato pa raje prebiram tvoje prispevke,pa se mi ni treba nič jezit
3.11. 2007 ob 07:55
Sem tudi jaz prebrala Radotov prispevek in razumem kaj ga pekli, a dejstvo je, da je popularnost odsev ljudi, ki nekoga berejo in popularnost ni vedno merilo kvalitete. Pa tudi kvaliteta ni vedno tako definirana kot bi radi, gre namreč za pokrivanje potreb, ljudje pa smo od vekomaj različni.
Povprečje je “večina”, kako popraviti povprečje, torej bralce?
Na nek način menim, da ima Rado prav, morda je res nezrelo in neodgovorno imeti blog o pikastih gatah. A ni ravno velika razlika, če se nekdo zelo potrudi, in na te gate doda še črte…
lp Nevenka
3.11. 2007 ob 20:25
poezija,
meni so pa tako všeč pikaste gate. Sploh, če jih nosi druga ritka
,
saj razumeš, a ne?
4.11. 2007 ob 04:29
Saj sem zapisala, da je bralce težko popraviti. In, da bodo vedno taki, ki jim bo to všeč. Zato menim, da je Radotov trud boj z mlini na veter. Človek si pač izbere kaj bo bral in tisti, ki hoče, se bo potrudil s pisanjem. Težko pa je nekaj zahtevati od človeka, ki ne zmore več kot toliko kot zmore, in je to nekaj, kar še naredi z veseljem…Blog naj bi ne bila dejavnost zaradi katere bi se človek moral sekirati. To je za večino ljudi “prosti čas”.
lp Nevenka
6.11. 2007 ob 20:41
Tudi sam sem že razmišljal, da bi bilo fajn, če bi uvedli kakšne znakce. Tako, da se takoj vidi, če je vsebina za 12 letnike, potrebnike, političarje… pa še rubrik bi lahko uvedli. Ne bi toliko po nepotrebnem iskali sebi všečne vsebine…
7.11. 2007 ob 19:52
poezija,
seveda imaš prav. Meni je bloganje zabava, prijetna zabava, ker imam same take okoli, ki me “napolnijo” z dobro voljo.
8.11. 2007 ob 00:56
Res sem še precej nova v blogarskih vodah, ampak moram priznati, da mi je prav prijetno “poklepetati” s tistimi, ki se mi “dopadejo”. Vedno imamo možnost, da kliknemo drugam, če nam nekje ni všeč..