dare.likar@siol.net

DOBRO STOJEČI BEDAK

26.10.2007 · 12 komentarjev

Med temi mojimi objavami se je v zadnjih časih nabralo kar nekaj proletarsko-socialistične tematike. Precej sem na teh straneh razmišljal o novih časih in novih vrednotah, o redu ki nas veže v kalupe obnašanja in razmišljanja, v želje in neizpolnjive vizije tistega kar naj bi bilo, gledano od spodaj navzgor, prav in pošteno.
Marsikdo bi ob prebiranju teh vrstic mogoče dobil vtis, da jih piše tip, ki vsakodnevno bije svoj krvavi boj za košček kruha. Pomislili bi, da jih piše človek, ki le z največjo muko uspe nahraniti svoje jetične, blede otročičke. Pomislili bi mogoče, da te besede prihajajo od človeka , ki si že tako shujšan in udrtih, upadlih lic odtrguje od ust in lahko o nedosegljivem ugodju in blaginji razmišlja le v sanjah potem ko bolečih udov in obnemoglih misli zaspi na svoji trdi slamnjači.
Ja , padlo mi je na pamet, da mogoče kdo misli , da misli in realnost našega fizičnega delavca prenaša na te strani čisto pravi REVEŽ.

Pa veste, temu pravzaprav ni tako. Sicer je čisto mogoče, da sem vsled vseh stvari, ki jih opisujem s te svoje perspektive nekoliko znižal ( prizemljil) svoje kriterije, vendar lahko z vso odgovornostjo trdim, da se nikakor ne počutim revež.
Tu bi mogoče sedaj pričakovali nakladanje o kakšnih duhovnih bogastvih in sreči pa tega nimam v mislih. Saj je res tudi veliko tega ampak danes pišem o čisto oprijemljivih stvareh.
Siromak se nisem počutil niti prej kot sem si ogledal dokumentarec o Kalkuti niti si mi za ta občutek ni bilo treba ogledati mučnih pričevanj iz Darfurja . Tudi, ko sem s pomočjo atlasa in almanaha ocenjeval koliko dežel na svetu bi bilo možnih destinacij za boljše življenje, sem prišel do podobnega zaključka tudi če sem zanemaril svoje nezlomljivo domoljubje.

Ne, prepričanje, da nisem reven me spremlja že zelo dolgo časa in s svojim na momente z okolico nekompatibilnim zadovoljstvom sem bil pogosto udeležen v polemikah ali pa sem bil tarča posmeha. Za svoje zadovoljstvo imam močan argument pri katerem uporabljam besede mojega prijatelja Mohorja, ki je enkrat borbo v bitkah življenja opisal tako:

« Dare!« , je rekel » vsak vleče svoj voz!«

No , in jaz ga vlečem. Pa ne samo to, še več. Sem ga tudi precej daleč že privlekel. Uspel sem ga , včasih kar z nenavadno lahkoto, pregurati čez vsehsort prepreke, ki me jih je bilo pred leti neznansko strah. Sedaj pa pogledam svoje hčerkice in ko lepe , urejene deklice v začetku novega tedna odvihrajo od doma…dve v osnovno šolo…dve na gimnazijo….in dve v Ljubljano na faks se z mojo drago ženkico lahko brez težav vsedeva, se malo izpreževa iz vajeti in zadovoljno rečeva: »No, saj gre!«

In potem s takšnim občutkom grem proti svoji ljubi tovarni. Še vedno razmišljam o svojih uspehih in o svoji sreči, ko se v nekaj kratkih trenutkih klima popolnoma spremeni.

V vratih me šef ignorira tako kot so tega sposobni le redki ljudje pa ne bi znal povedati kakšni, ker tega ne morem razumeti. Njegova ignoranca me ni kaj prida brigala in še manj presenetila. Presenetilo me ni niti pol ure pozneje, ko je prišel do mene s popolnoma drugim obrazom, popolnoma drugim pogledom in s prijaznim in dobrodušnim nasmehom. Vedel sem prej kot je odprl svoje bedasto gobezdalo, da od mene nekaj potrebuje. Seveda sem imel prav. Po prijaznem , slinastem pozdravu me je vprašal, če bi delal ponoči, če bi lahko potegnil kakšno uro, da bi moral tudi konec tedna delati, da je tadrugi strugar zbolel in da ve da se name lahko zanese in….nenavadno veliko informacij. Gledal sem ga nekoliko presenečeno in verjetno ne preveč bistro, saj je hitro izkoristil svojo prednost v dani situaciji in z veseljem ocenil svoje zahteve kot odobrene. Komaj sem uspel priti do besede in polglasno nekaj navreči okoli tega, da ne morem več delati kot pred dvajsetimi leti in da mi tudi plača zadnja leta ni ravno motiv. V soboto in nedeljo pa da sploh ne morem priti.

Zajel je sapo in si vzel deset sekund za premislek. Po tem premisleku je zrecitiral odgovor, ki je rešil vse moje nejasnosti . Mojo morebitno utrujenost bo baje rešila avtomatizacija, plača je bila nizka ker je imel mesec tri dni manj kot prejšnji, glede konca tedna pa mi je pripravljen ustreči, tako da lahko pridem »samo« v nedeljo!

Po teh besedah je odjadral in si spotoma nekaj obkljukal v svojem črnem notesu.Jaz sem tam ostal sam, z napol odprtimi usti in premleval njegove besede.

O avtomatizaciji zares ne bi izgubljal besed. Še po nobeni modernizaciji v naši fabrki se ni zgodilo, da bi imel potem lažje delo. Plači že leta par dni ni uspelo pomagati, pa četudi je bil mesec dolg kot december 44 – etega, tisto njegovo zadnje pa mi je še najmanj šlo v betico. Kako hudiča je zdaj to. Pripravil me je do tega, da bom dodatno garal cel teden in še nedeljo zraven in , glej vraga, konec koncev mi je celo še ustregel.

Nič, kaj sem hotel. Lotil sem se dela in ob stružnici razmišljal o tistem vozu. Še vedno sem bil mnenja, da nisem siromak. Se pa v teh časih počutim vse večji BEDAK. Dare.

  • Share/Bookmark

Kategorije: v afektu



12 odzivov ↓

  • Fajfk // 27.10.2007 13:36

    A na bonus si pozabil?

  • poezijapoezija // 27.10.2007 14:53

    Pri nas je pa tako, če je delo v proizvodnji, so ljudje vsaj plačani. Potem so ljudje na individualnih pogodbah, ki v vsakem primeru dobro zaslužijo, in potem so še ljudje vmes, ki morajo delati in priti kadarkoli, pa se jim reče, naj bodo veseli, da imajo službo. Nikomur ne pade na pamet, da bi to delo kdo plačal.
    Take izkušnje imam pa jaz. Po možnosti se celo bolan vlečeš v službo in potem si delo domov nosiš…leta in leta.
    Le kaj se mora zgoditi, da takega človeka pamet sreča, kakšno revolucijo se lahko sploh gre? Smo sicer izvedeli, da se temu reče mobbing /poleg izkoriščanja človeka/ in da ga evropske smernice ne podpirajo.
    A le koga briga taka smernica v Sloveniji?!
    Tudi jaz se ob tem zavem, da nisem preveč pametna.

    lp Nevenka

  • likard37likard37 // 27.10.2007 18:42

    @fajfk, na bonus

    http://daretovblog.blog.siol.net/2007/07/18/bonus-je-nase-najvecje-bogastvo/

    sem opomnjen prepogosto, da bi nanj pozabil. Ta mesec smo dobili drugi bonus v dveh letih. Tokrat je bilo to 16 E. Ne vem še kam bom zadevo investiral,si bom pa vsekakor privoščil nekaj da bo “all inclusiv!”

    @poezija, vidim da sva glede opažanja težav delavnega človeka na zelo podobni valovni dolžini. Škoda, ker samo to, da se človek zaveda in da opazi ni dovolj za kakšne spremembe. Sicer pa, moram povedati, da sem vesel tvojih komentarjev, ki poleg tega, da grejo v statistiko tudi nekaj pomenijo. :) lp tudi tebi

  • kamperkamper // 27.10.2007 18:59

    deluje mi kot kakšna tragikomedija :smile: LP

  • likard37likard37 // 27.10.2007 20:04

    @kamper, saj tudi je! :)

  • drmagnumdrmagnum // 28.10.2007 14:54

    Sem brez besed nad razmišljanjem in zgodbo, ki si jo opisal. Vem pa da si velik človek, ki te gane usoda drugih. Za to te prebiram in želim, da ostanemo v druščini, kjer ste mi pomagali. Za zmeraj ste se mi zapisali v mojem obroču življenja. Hvala ti.

  • vlatkavlatka // 28.10.2007 22:36

    No, ja,

    saj bedak tudi ni tako huda zdeva, dokler jo obvladuješ.

  • GRiSONGRiSON // 29.10.2007 19:26

    Si me pripravil, da sem se spomnil nazaj v leto 1994, ko sem ga preživel skoraj čisto brez denarja. Še dobro, da sem takrat prišel iz Azije in sem se počutil neizmerno bogat in dobro stoječi bedak. Če vzamem v zakup, da je tvoja zgodba zares tako lepo napisana, potem niti ne morem pomisliti, da bi bil slabo stoječi bedak. Žalostno pa je to, da se nikakor ne moremo znebiti tiste rdeče miselnosti, da je šef vsemogočni, mi pa mali poscani cucki, ki morajo plesati kakor mu ukažejo. Dare, naslednjič ko se priplazi sluzasti, udari po mizi :D !

  • bicer // 29.10.2007 22:04

    dare, rečem ti, ženska ima to naštudirano, glede na to kako je glupa, me prav preseneča kako ji to uspeva. Kot sem že prej komentiral ima podoben način kot direktorica, celotna kadrovska,… zna manipulirati, obstajajo knjige, eno sem imel v roki.

    Ko ji omenjaš nepravilnosti, to vse odbiva, noče da ji pride do živega, pomembno ji je le da zmaga v pogovoru, in da zmagoslavno odrita!

    UPOR!!!

  • zdravje // 2.11.2007 00:16

    Tile bedni “šefi imajo svoje vloge naštudirane do potankosti. Nič jih ne preseneti.
    O, nič bat, za vsako rit je palica …

  • ZigaK // 9.11.2007 12:21

    Dare, 6 je pa res že pravo bogastvo.

  • likard37likard37 // 9.11.2007 15:21

    O, menda! :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !