dare.likar@siol.net

NE LOMITE MI BAGRENJE 3.del

11.10.2007 · 5 komentarjev

Tako kot zanimiva struktura publike me je presenetilo tudi vse drugo. Kot prvo bi omenil nenavadno navdušeno, navijaško vzdušje. To o navijaštvu mi je padlo na pamet predvsem zaradi transparentov, ki so po večini odkrivali od kod prihaja tista skupina ljudi. Pisalo je Osijek, Split, Zagreb in še marsikaj iz lijepe njihove. Kasneje sem pred dvorano videl tudi nekaj deset avtobusov iz tistih krajev. Čudno, nisem pričakoval, da ljudje grejo poslušat Balaševića iz Splita v Ljubljano. Seveda je bil vzrok tudi in predvsem v tem, da v tistih letih na hrvaškem srbski glasbeniki niso bili preveč dobrodošli.
Omenjeni obiskovalci, ki so pomenili polovico občinstva so tudi zgledno poskrbeli za splošno vzdušje, ki sem ga v končni fazi lahko poimenoval samo še evforično. Poln parter mladine je zadevo obvladoval do potankosti, poznal pesmi do zadnje note in črke in potegnil za sabo tudi mirne in puste tipe, kakršen sem se na momente počutil sam.
Trajanje koncerta pa je tudi zgodba zase. Štiri ure neto. To je sicer mogoče celo nekoliko preveč posebno za ljudi z malo manj kondicije, vendar pa po drugi strani lahko pohvalimo redko viden zelo pošten nastop. Od Neki novi klinci pa vse do Odlazi cirkus, ki je donel že četrt čez polnoč že ob prižgani razsvetljavi. In vse to brez pavze. Nekje na polovici je napotil svoj bend na kratek odmor, takrat pa sta Djole in pianist sama izvedla nekaj balad. Svašta.
Da pa le je nekaj manjkalo sem opazil šele čez dobro leto ko sem ga poslušal v Križankah. Tam je namreč, veliko bolje ozvočen vzpostavil neprimerno boljši kontakt s publiko in pokazal drugo plat svojega nastopa v kateri je vsaj ravno tako močan kot v izvajanju svojih pesmi. Seveda gre za govorni del nastopa. O tem niti ne bi veliko razpredal. Gre za vice, prigode, recitacije, razmišljanja in vse drugo in vse je dobro in to mora človek preprosto sam doživeti. Tudi glasbeno se je slika za malenkost spremenila. Deležni smo bili nekoliko več ciganske muzike, madžarskega ritma in tudi svoj stalni bend je Djole razširil za tri ciganske majstre. Dva pevca – kitarista in izjemnega violinista. Zelo veliko (ali celo preveč ?) vrhunske glasbe in spet enako evforično vzdušje dolgo štiri ure.
Tudi naslednji ( zaenkrat zame zadnji ) koncert v Križankah (Križanke so zakon) je bil podobno dober in tudi tisti je bil razprodan. Edino kar sem opazil in kar vsaj zaradi mene ne bi bilo potrebno je bila opustitev vseh pesmi, ki so kakorkoli dišali po politiki, po Yugi in podobnem. Pa težko rečem, da je bila to velika izguba, dobrih komadov je bilo vseeno na pretek.
Lahko bi omenil še neverjetno domačnost in spontanost nastopajočih. Težko kje vidiš na koncertu na takšnem nivoju, da se glasbeniki na odru šalijo in sproti dogovarjajo kaj bodo igrali. Občasno se celo niso popolnoma strinjali :) . Pika na I je bila pa vsekakor poteza žene prof. Duina (pianista) , ki je potem, ko so začeli igrati tretji podaljšek, zaradi svežih večernih temperatur prinesla svojemu dedcu na oder odejo, ga pokrila čez noge in mirno izginila nazaj v zaodrje. Nasploh Djole svoj bend, ki ga spremlja v enaki postavi že precej let vedno omenja kot skupino prijateljev, ki bi bil brez njih kvečjemu »lokalni solist za jutranji program«.
O Balaševiću bi lahko pisal še naprej, lahko bi nabral na kup podatke , številke, imena in dogodke, vendar so te stvari dosegljive na drugih naslovih. Moja želja je bila, da približno opišem moje doživljanje njegove glasbe.
Svojo objavo sem poimenoval »Ne lomite mi bagrenje«. Gre za pesem, ki je po mojem mnenju nekaj najboljšega, kar je človek kdaj napisal kot besedilo za pesem. Ob tej pesmi se spomnim kako smo v kakšni zakajeni diskoteki kot mulci modrovali ob pesmih Child in time, Starway to heaven ali Bohemiam rapsody. Modrovali smo, da je pesem dobra takrat ko ti požene mravljince po hrbtu in dvigne kocine. Jaz sem bagrenje poslušal mogoče tristokrat in zares ne vem, mogoče sem otročji, patetičen in predvsem ne vem kaj je Majstor naredil s to muziko ampak meni se ob tej pesmi to vedno zgodi.
Mogoče moje pisanje zgleda kot reklama, kot bi želel koga vzpodbuditi, da prisluhne zadevi. Seveda to toplo priporočam, vendar pa vem da je to včasih podobno kot športnega nevernika prepričevati o globinah nogometne igre. Ne, to ti je dano ali pa ne! Rečem lahko samo to, da kdor se s tem ni nikoli srečal, ta je prikrajšan za lepe stvari. Dare

Nikada zlotvora dosta, suša mi uništi bostan
i led se prospe pred žetvu,a led je led, a red je red.
I prekardašilo, im’o sam bagremovu šumu,
tamo dole prema drumu,pa sam čekao,red je red.

Polako komšije ne može samo da se udje
da se ruši tudje,lepo sam rekao:
Ne lomite mi bagrenje.Bez njih će me vetrovi oduvati
pustite ih moraju mi čuvati jednu tajnu zlatnu kao dukati.
Ne lomite mi bagrenje.Pod njima sam je ljubio
bosonogu i odbeglu od sna.

  • Share/Bookmark

Kategorije: miks



5 odzivov ↓

  • tommbtommb // 11.10.2007 19:12

    Odlutaš ponekad i sanjam sam
    Priznajem, ne ide
    Ali pokušavam
    i uvek dođe … d-mol
    Spusti se ko lopov po žicama,
    Ruke mi napuni tvojim sitnicama
    I teško prođe sve to …

  • sosedsosed // 11.10.2007 19:31

    Nosen dahom sna
    doleteo je crni golub na moj dlan
    zasto ko da zna
    al’ to sam jutro docekao umoran
    ko da sam i ja leteo s njim
    krilima teskim olovnim
    i video svet sakriven iza zlatnih oblaka …

  • Mohor // 12.10.2007 09:23

    Djole!
    Preberi vendar ta blog in komunikacijo okoli njega!
    Potem zberi vkup svoj bend, sedite na avtobus, se pripeljite v Idrijo in nam zaigrajte Ne lomite… v živo.Tukaj smo!
    Dare,tvoje pisanje pa mi ne zveni kot reklama, ampak tako to je!
    Pa še skupaj smo bili v Križankah
    LP

  • Santos // 12.10.2007 17:47

    Odlazi cirkus, za sve je bolje tako.
    Mnogi su predstavu shvatili do sad.
    Nove pajace ce masa naći lako
    jer drugi cirkus ce doći u naš grad.

  • vlatkavlatka // 13.10.2007 22:22

    Pridem nazaj :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !