dare.likar@siol.net

NE LOMITE MI BAGRENJE

5.10.2007 · 9 komentarjev

Še krepko v sedemdesetih sem Djoleta prvič slišal. Bila so to leta,ko smo živeli v Jugoslaviji in o nekaterih stvareh nismo imeli niti najmanjšega pojma. Ena od teh je bila tudi ta, da se noben jezik na svetu v resnici ne imenuje niti srbo-hrvatski niti hrvatsko srbski. To pa je vedela učiteljica, ki nas je strašni jezik vključno s pripadajočo pisavo poučevala. Bila je gospa prava Srbijanka. Prava pravim zaradi stvari, ki sem jih doumel precej let kasneje. Takrat sem se tudi spomnil, da je recimo, ravno términ » sr-hr« šel tršici bolj težko iz ust. Ma ja, saj se niti ni trudila. Lepo nas je učila Srpski. Z zanosom nam je brala Jovana Jovanoviča in še z večjim zanosom Desanko Maksimovič. Marskikdaj je ponosno povedala kakšno iz srbske zgodovine.
»Kad su na engleskom dvoru još ždreli rukama, u Srbiji več se jelo zlatnim viljuškama!!«
Zaboga se ne spomnim v kakšnem kontekstu in zakaj je to povedala, kot že rečeno nismo imeli pojma (in tudi brigalo nas ni), moral pa je biti to zelo močan in pomenljiv stavek, da se mi je za vedno zapisal v možgane.
No, in če že govorimo o zanosu. Ko nam je gospa prinesla ploščo novega srbskega kantavtorja z imenom Djordje Balašević, takrat je tudi kazala precej tega čustva. Očitno jo je Djole s svojo muziko prevzel in plato smo v naslednjih urah redno poslušali, par pesmi pa je tudi lepo vključila v takratni, očitno fleksibilen učni načrt. Posebno je v ta načrt sedla »računajte na nas«, ki smo jo pozneje peli na proslavah in vsakič s tem dali učiteljem in ravnateljici lepo izhodišče za govore, ki so se vedno začenjali in končevali s parolo, računamo na vas, kakopak!!
Na Balaševića sem kasneje bolj ali manj pozabil. Dal sem ga nekam v podzavest skupaj z njegovimi »u razdeljak, panonski mornar, moja mala sad je u Japanu, oprosti mi Katrin« in drugimi takratnimi komadi.
Pozneje, v letih ko sem si dokončno priznal, da kljub temu da razumem, ali v slovarju najdem vsako besedo, niti slučajno nimam blage veze o čem poje Bob Dylan in ko sem na za Bežigradom videl, da je čisto običajen starec, ki me je po vseh letih odpravil s klavrnim, porazno ozvočenim koncertom , takrat enkrat sem Djoleta spet srečal.
Za to se imam zahvaliti sodelavcu, ki mi je prinesel videokaseto. »Balašević v Sava centru 1993« . Bil je to slab posnetek neverjetnega koncerta. Balašević se je takrat pravzaprav vrnil po velikih težavah, ki jih je imel zaradi svojega nasprotovanja vojni, upiranju mobilizaciji in zaradi nasprotovanja razpadu , kakor pravi, njegove domovine. Ravno v tistih letih smo bili vsled vsega tega tudi Slovenci od njega deležni nekaj »nizkih« zaradi našega plebiscita in odcepitve.
No, in ta njegova vrnitev je bila spektakularna in zmagovita. Popolnoma polni dvorani (4000+) je izvedel izčrpen repertoar lekcij o vsem, kar jim je menda že prej pravil in jih pred tem svaril. Nikoli prej ali pozneje nisem nikjer videl, da bi Srbi sprejeli toliko in takšne kritike na svoj račun in za to kritika še nagradili z ovacijami. (se nadaljuje……)

KRIVI SMO MI

Nisu krivci primitivci što su pokupili mast
Korov nikne gde god stigne, ma svaka njima čast
Krivi smo mi
Otkud svi ti paraziti što su nam zagustili
Nemoj, stari moj, krivi smo mi što smo ih pustili

Ma što su znali djenerali i brkati majori
Jedino da viču ‘pali’ ali nisu najgori
Krivi smo mi
Ni svi ti silni infantilni što su puške sanjali
Ne, ne, derane, krivi smo mi što smo se sklanjali

Putuj Evropo Nemoj više čekati na nas
Ne pitaj mnogo Dospet češ i ti na rdjav glas
Putuj planeto, super smo se družili
Nama je lepo taman kako smo zaslužili

Nisu krivci depresivci, lude i psihopate
što su rušili pa sada nama nude lopate
Krivi smo mi
Nisu krivi sedativi što ih nisu skrhali
Sori, matori, krivi smo mi koji smo ćutali

Putuj Evropo Pošalji nam malo peciva
Nama je dobro Sreća jedna neizrećiva
Putuj planeto, ovde se Vrag priziva
Nama je lepo, slika jedna neopisiva

  • Share/Bookmark

Kategorije: miks



9 odzivov ↓

  • tommbtommb // 5.10.2007 19:40

    jaz sem redno spremljal Djoleta od rane mladosti (in glede predmeta Sr-hr in Računajte na nas … sva ista generacija) pa do danes. Oz. resnici na ljubo do predlani, ko sem bil na njegovem zadnjem koncertu na Lentu.
    Velikokrat se zalotim ko v vsakdanu preslikam kak Djoletov verz in mi je prav smešno, ko praktično nihče ne ve da sem citiral velikega umetnika …

  • strojnikstrojnik // 6.10.2007 11:37

    Še skrbno čuvam kaseto iz 1979, s katero sem ga spoznal. Poje še z neko grupo “Rani mraz”. Nobena pesem z nje ni ponarodela, so pa vse lepe.

  • likard37likard37 // 6.10.2007 12:10

    Ne vem kaj je kriterij za “ponarodelost”, sem pa na lastne oči in začudenje že večkrat videl, zelo veliko ljudi na kupu, ki so te pesmi ( in še precej drugih) znali na pamet. Drugače pa : Rani mraz je pravzaprav pravi Djoletov začetek in zelo pomembna faza zgodbe, ki pa je v nadaljevanju še zelo dolga.

  • Santos // 6.10.2007 16:28

    Tudi Maribor je bil nekaj časa Balaševičev dom. Njegova pesem Odlazi cirkus-je pa odlična tudi za sedanje razmere v naši dragi sproščeni državici.

  • drmagnumdrmagnum // 7.10.2007 21:25

    Tudi sam se spominjam njegovih pesmi. Njegovi teksti so zelo izvirni.

  • sosedsosed // 8.10.2007 12:43

    dobro si zastavil! kar nadaljuj v podobnem slogu, ker je še ogromno za povedati. djole je res velik človek in avtor. prvi srbski avtor, ki je po vojni koncertiral na hrvaškem, prvi, ki je odšel v sarajevo in povsod je bil toplo sprejet.
    glede ‘računajte na nas’, pa sam mnogokrat na svojih koncertih pove, da ga je tega komada sram in da se mu je odpovedal. pravi, da je bil takrat mlad in neumen in da to tudi prizna, da mu je pa žel, da nekateri še danes ostjajo mladi in neumni… predvsem to drugo…
    ko ravno omenjaš ‘krivi smo mi’ (ki jo je nepisal v okviru njegove vključenosti v gibanju ODPOR!), morda sodi zraven tudi tole. čudovit recital, odlomek iz njegovega prvega romana (posodim, če te zanima)… odjebi jna…

  • likard37likard37 // 8.10.2007 13:30

    Uf, Sosed, dobra. Glede romana bomo še govorili. Zaenkrat mi prosim samo zaupaj točen naslov in približen čas izida. Zgleda da sem zadevo zgrešil. LP

  • sosedsosed // 8.10.2007 13:58

    tri posleratna druga in jedan od onih života

    oba romana sta zelo dobra, oba priporočam in oba imam na posodo. je pa oba tudi težko dobiti, meni jih je kolega uvozil iz beograda (neki piratski ponatisi). poleg tega je djole izdal še zbirko medvojnih kolumen (ubijal bi za to knjigo)z naslovom ‘ i život ide dalje … sve dalje od nas’, ampak je nikakor ne dobim. če ti ta pride nekako pod roke se priporočam.

  • bronte72bronte72 // 16.10.2007 12:15

    Tudi jaz imam oba romana – celo izvirnike. Včasih jih je bilo mogoče dobiti v eni srbski knjigarni (tako ji je bilo ime) v Ledina centru, ne verjamem pa da to še obstaja. Če kdo želi prebrati – tudi jaz posodim.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !