BOJ Z DRAGINJO

6.09.2007 ob 18:30

Na blogih se te dni jasno precej razpravlja o aktualnih socialnih problemih. S tem ko se s svojim postom pridružujem tej debati tvegam, da izpadem zelo neizviren saj kaj posebno novega Dare o tem res ne more potuhtati. V resnici se strinjam, da bi moje razmišljanje bolj spadalo med komentarje drugih postov, kot pa v samostojni zapis.
Predvsem sta me k pisanju spodbudila dve spoštovani mnenji. Prvo tukaj se mi je zdelo na momente nekoliko smešno, saj je avtorica svetovala vesoljni Sloveniji, naj vsi vprek začnejo rediti kure in saditi krompir pa ni bil hudič , da ne bo Mercator začel tuhtati kam se je izgubil tolikšen prihodek.
Pomislil sem seveda takoj na svoje izkušnje s takšnimi podvigi.
Če si želimo predstavljati uresničevanje takšne ideje , moramo seveda najprej odšteti polovico prebivalstva tj. tiste, ki živijo v mestih in nimajo možnosti na takšen način prinesti okoli sakramenske draginje. Zagotovo se strinjate , da ne bi bilo bogve kako v redu, če bi v blokih v mestnih središčih redili kure, zajce in pujse.
Ostala polovica, bi to nekako sicer lahko počela, vendar bi to imelo nekaj neljubih posledic. Novopečeni rejec bi bil nemalo presenečen nad rezultati. V začetnem zanosu bi odšel do prodajalca piščet in kupil tri kure. Ko bi jih prinesel domov bi v navodilih zgrožen prebral, da bodo začele njegove ljube kokoši nesti šele čez tri mesece do takrat pa naj jih krmi s posebno mešanico za nesnice. V tem času morajo biti spravljene na suhem in ustrezno toplem mestu. Bodoči proizvajalec jajc mora hočeš nočeš pristopiti gradnji kurnika. Najprej naroči dva kubika smrekovih desk in gre kupit tri kile žebljev. Od soseda si sposodi kladivo in žago. Po pol ure in po prvem počrnelem nohtu potuhta, da o gradnjah kurnikov nima pojma zato na pomoč pokliče mojstra tesarja. Ta mu po nekaj dneh izdela lično štalco in izda ličen računček.
Ko nesrečnik tretjič ali četrtič gre v zadrugo po krmila, pogrunta da bo moral krmo pridelati sam, če ne, je ekonomičnost reje pod velikim vprašajem. Kmet Lojze mu pripelje gnoj in preorje leho. Ko mu naš junak storitev plača, se razburjeno odloči, da bo na jesen kupil vsaj kultivator če že ne kar svoj traktor…….itd…itd.
Pred novim letom si nekega temačnega zimskega večera vzame čas in naredi kratek obračun. Kakorkoli se trudi klestiti in opravičevati številke na izdatkovni strani, vedno pride do podobnega rezultata. Za znesek, ki ga izračuna bi lahko kupil jajc, da bi bila cela naslednja generacija njegove žlahte preskrbljena s holesterolom.

Drugo razmišljanje , ki mi je padlo v oči sicer v večini ne seka tako drastično mimo, začne pa se z zelo dvomljivo ugotovitvijo. Namiguje namreč, da bi znale biti podražitve prava socialna bomba. Kako takšna bomba eksplodira in kakšno luknjo naredi tega jaz sicer ne vem, vem pa da se nam takšnega pojava v naših krajih skorajda ni bati. Slovenci smo poleg tega, da smo pridni, pametni in da imamo še cel spisek dobrih lastnosti tudi maksimalno pohleven in ubogljiv narod. V ljubih fabrikah delamo za mizerne denarje, marsikje pa tudi brez plač ljudje potrpijo nekaj mesecev. V bolnicah čakamo na nujne operacije dalj časa kot smo včasih čakali na naročeno stoenko in mirno gledamo kako se prej menja država kot pa nam na sodnijah rešijo kakšno življensko važno zadevo.
Tako, verjemite, se bomo tudi s temi desetimi procenti nekako sprijaznili.

Sam imenujem ta pojav »Vinkotov sindrom«. Naj pojasnim:

Imel sem sodelavca Vinkota. Bil je večno nezadovoljen in jezen človek. Nepoznavalec bi takoj pomislil, da gre za dedca, ki se zagotovo ne pusti prinašati okoli. Ko ga je kaj jezilo je ponavadi s stisnjenimi zobmi siknil: « En dan bom pa povedal svoje, pi %#$// jim materina! Ja, povedal jim bom. Meni bo zadosti in takrat bom povedal nekaj krepkih! «
In tako je njegovo jezno življenje teklo dalje in kar nekoliko groza nas je bilo pomisliti kakšen utegne biti njegov izbruh takrat ko jim jih bo napel. Problemi pa so se nabirali in neki dan so nas v smislu delavske demokracije vse zbobnali v sejni sobi in uprizorili pravi delavski sestanek. Pojasnjevali so nam rezultate, načrte, probleme in podobno šaro. Bolj kot govori pa nas je zanimal Vinko. »Kdaj bo vstal in zarobantil?« , smo se spraševali. »Kdaj bo povedal svoje?«

Vinko pa nič. Sedel je v svojem stolu in zrl predse s svojimi stisnjenimi zobmi.
Ko je bilo strašnega sestanka konec, sem stopil do njega in ga povprašal:« Kaj je bilo s tabo , Vinko? Nič nisi sodeloval?«
Pričakoval bi zadrego ali opravičevanje, vendar ni bilo nič od tega.
Vinko me je pogledal cinično in s tonom zmagovalca ter
samozavestno in s prizvokom pomembnosti rekel:
»Veš, jih kar klinc gleda, Dare! Jaz jim že ne bom nič pravil!!«

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev na “BOJ Z DRAGINJO”

  1. katarina katarina pravi:

    si pozabil na moj poziv k štrajku?? tja pa lahko pridejo vsi prebivalci, oni v mestih in oni na vasi. :) slednji lahko še kure pripeljejo s seboj.

  2. katarina katarina pravi:

    http://katarina.blog.siol.net/2007/09/05/ce-bodo-sindikati-organizirali-stavko/

  3. veter14 veter14 pravi:

    Se strinjam z Vinkom…..:)

  4. GRiSON GRiSON pravi:

    Ja, na cesto bi bilo potrebno it in povedati kar je za povedat. Slovenci pa smo preveč ponižno tihi, nihče se pri tem ne želi izpostavljati. Se spomnim, le kje so tisti zlati časi, ko so nas v osnovni šoli učili: »In zlobni graščak je ubogemu tlačanu vzel desetino!«

  5. bronte72 bronte72 pravi:

    Vinkotov sindrom… kako zelo res. Vendar na tiho upam, da se bo tokrat res zgodila cesta… in ne še ena Jugoslavija v smislu inflacije in podobnih grenkih časovnih okruškov, ki jim je šele patina časa ponudila nekaj sentimenta. V nasprotnem primeru pa… Republika Plama De Cocco. Mende tam ni inflacije. ;)

  6. likard37 likard37 pravi:

    …in kralj Loko loko ne pozna protekcije……..

  7. Kdbig pravi:

    Glede stavk ima Riblja lep stavek v komadu
    – Na zapadu nishta novo-

  8. likard37 likard37 pravi:

    Veliki uporno zezaju male
    za ideale ginu budale
    fabrike truju okolinu
    kreteni dizu bune i ginu.

    Sori, mogoče je v tem kaj resnice, lepote pa v stavku res ne vidim!?!

  9. Kdbig pravi:

    :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !