POLITIČNA PODPORA OMIZJA

22.08.2007 ob 12:34

Na ta spis sem se spomnil zaradi tega ker se vse več govori o »strašno pomembnih« predsedniških volitvah. Bil pa je napisan v času lokalnih volitev, ko je moje cenjeno omizje imelo enega svojih članov med županskimi kandidati. Zmagal, hvala bogu, ni tako da ga imamo še vedno v svoji družbi.

PODPORA OMIZJA

Če bi želel povedati nekaj lepega, pozitivnega o čisto navadni oštariji, o vaškem bifeju o enem tistih zakajenih zakotnih lukenj, ja, potem bi bil pa res nekoliko v težavah. Gostilni, tej ustanovi, ki je del kraja, del življenja in prav tako vsajena med nas kot šola, kot fabrike, cerkve in mostovi med bregovi so nekateri veleumni razlagalci življenja uspeli prilepiti mnogo in preveč črno črnih pik. Spravili so jo na tak glas, da že najmanjši poskus iskanja lepših strani teh objektov izzove marsikatero začudenje in neodobravanje. Četudi sem sam prepričan, da se najde marsikak argument, ki je pristašu gostilniškega druženja v prid, je nasprotnik seveda oborožen z mnogo številčnejšimi dokazi proti. Trobili nam bodo, da je ta kraj namenjen slonenju na zamazanih šankih in praznenju družinskih proračunov, da se v smrdljivih zanemarjenih kotih ob vinjaku in tobaku rojevajo družinski prepiri in nasilje, da od tam prihajajo povzročitelji katastrof na naših cestah in še mnogo takih in podobnih reči. Najbolj useka mimo tista, da je teh alkoholnežev vedno več in so vedno hujši. Ne , ta pa ne pride skozi. Svet v tem okolju opazujem s stoprocentno trezno glavo in zagotavljam vam, da sem videval pred leti veliko, veliko več pijanih in vsesplošno alkoholu podvrženih ljudi. Starih ,še bolj pa mladih. Pa pustimo sedaj to. Moj namen je bil razmišljati o precej lepšem in vrednejšem pojavu v teh od mene spoštovanih hišah. Moj namen je bil omeniti nekaj, kar premaga te sicer močne argumente. Kot križarska relikvija dvigne svojo vrednost nad puritanske stereotipe in ostaja tam med nami. Jaz temu pravim preprosto : Omizje.

Nikar, vas prosim, ob tej besedi ne pomislite na mizo z nekaj stoli, prtom, kozarci in pepelnikom. Te sicer pomembne reči so mrtve pritikline, ki jim le sposobni znajo vdihniti življenje, idejo. In takrat, ko kulise zadihajo in zaživijo se za temi mizami analizira visoko politiko, tam se najdejo rešitve za težave v socialnih, psiholoških in kakopak v filozofskih sferah. Dileme vrhunskega športa se razrešijo tako, mimogrede. Lokalne, domače in celo osebne zaplete omizje dobesedno povozi. Pa ne gre iskati pri vsem tem rdečih niti, enoličnih pristopov in še najmanj ponavljajočih se tematik. Raznolikost ? Ja, mislim, da gre izvor te besede iskati ravno za Omizjem.

Tistega prav vsakdanjega večera je razprava nekako nanesla na na politiko. Tako bolj na splošno. Od Busha, Ahmedineđana preko Libanona in drugih vsehsortnih krajev in tipov do čisto domačih mest, vasi, manjših in majčkenih političnih veličin. In kar samo se je ponujalo neko vprašanje. Koga naj navaden človek, kot smo mi, politično podpre. Pomislili smo na primer samo na predvolilne kampanje kakršnim smo priča. Zamislili smo si hipotetičnega prepotentneža, ki se je odločil zasesti dober občinski foteljček in se je spustil v predvolilni boj. V majhnem kraju se je odvijal ta njegov projekt in možakarja so vsi poznali. Pa to ni vplivalo na njegov pristop. Kmalu so se po stebrih, plotovih in razmajanih klanicah pojavili njegovi mega plakati. Ampak glej ga zlomka! Dedec je bil na njih čisto drug! Asteničem, puklast možiček je bil kar naenkrat pred nami v nekakšni atletski drži in pojavi. Kot arijski nadčlovek je z lepaka zrl nekam čez nas v daljavo. Prej mrki, vedno siten fris je iznenada zmogel biserni hollywoodski nasmeh. Celo njegova koža, prej upadla in zeleno siva se je sedaj bleščala v zavidljivem antično bronastem odtenku. In če smo se več kot le čudili njegovi vizuelni podobi, smo bili kvečjemu še bolj presenečeni nad vsem, kar je pod sliko o tem vse bolj spoštovanem gospodu pisalo. Prej siten in omejen odljudnež se je v nekaj literarno izpiljenih vrsticah predstavil kot dobrosrčen , inteligenten človek z energijo in vizijo za našo bodočnost.

»Ne, ta človek pa že ni tak!«, je nekdo prekinil naše komentarje. »Pravzaprav ni tak noben človek!« je še zaključil isti mislec.
Tako smo bili glede mnenja o političnih podporah na zelo nizki točki. Kako naj mi podpiramo zadeve, ki so že v samem startu laž in sprenevedanje? Mi, ki smo že desetletja na odvajanju od ravno teh stvari!
»Pa bi vi, recimo, podprli mene?«, je mučno situacijo poživil možakar zraven mene. Bil je stari in stalni član, vedno del dogajanja in vedno nekje blizu pobude in akcije.
Ostali smo se spogledali in skomignili. Nič kaj prepričani nismo izgledali.
» No, pameten si že!« blekne prvi
» Pošten in realen « se še zasliši
» Tudi delavnost in zagnanost ti gre priznati «
» In še izgledaš kar v redu « je sosed leve dodal z nekoliko zmanjšano resnostjo.
» Vendar bo s podporo težko!«, sem iznenada porušil krasen peščeni grad.
» Kako?«, se je nemalo začudil in vsi ostali z njim. » saj ste mi vendar priznali same lepe lastnosti?«
Pokroviteljsko sem objel prijatelja preko junaških ramen in mu pojasnil:« težko bo….tak si brez blefa in retuše!«

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “POLITIČNA PODPORA OMIZJA”

  1. Mile pravi:

    lepa reč

  2. naivna pravi:

    toj pa men ušeč :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !