OMIZJE….končno spet

3.08.2007 ob 20:27

Moj dopust, strašansko dolgo letovanje in počitek imajo poleg svojih neznansko dobrih učinkov tudi kakšno slabo lastnost. Seveda ne gre jamrati, da že deset dni nisem kosil, oral, kopal, žagal ali kako drugače mučil svoje hrbtenice in pretegoval svojih mišic, vendar pa imam zaradi delne zasvojenosti s temi stvarmi tudi pomanjkanje tega nekako stalno nad sabo. Tudi tega, da že tri tedne ni bilo treba špilati na nobeni ohceti ali veselici še zdaleč ni tako hudo.
Daleč najbolj je zaradi mojega vdajanja komfortu novodobnih turističnih trendov trpela institucija, ki tega nikakor ni in ne sme biti vajena. Ja, govorim o družbi, ki je moje pribežališče, oporišče in vodnjak navdiha.
Ja, danes sem se do sitega naužil svojega cenjenega Omizja.
Zaradi našega dooolgega premora v plemenitem druženju so bile tematike, ki smo jih obravnavali nekoliko zmedene, neurejene in so v želji preglasiti druga drugo ostajale nedorečene ali pretirano obravnavane.
Tako (zgolj za primer) nikakor nismo zagotovo izključno ugotovili kakšne vrste kopitar je slon. Tega ni vedel niti Jackson, ki bo naslednje leto delal izpit za lovca. Ker še ni blagoslovljen jager mu gre neznanje torej oprostiti. V prid mu je tudi redka naseljenost naših revirjev s tem sesalcem. Vmes sem poskusil preiti na športno področje. Od vseh panog sem nekako izpostavil skoke v vodo. S skale nad Bohinjskim jezerom sem se namreč prejšnji dan fliknil v vodo, ki je bila po moji oceni pet metrov niže. Ostali gospodje so se temu podatku neobrzdano posmehovali in sem nazadnje popustil za dva metra, mira radi. Dogovorili smo se , da gremo v septembru na rafting na Kolpo pa bom tam lahko ponovil svoj nastop. Tam ima del našega Omizja tudi še neporavnane račune. Gre za tekmo v veslanju, ki je bila lani poleti sicer izvedena ampak je zaradi nepopolno definiranih kriterijev ostala brez zmagovalcev. Ostali spremljevalci smo ostali brez dela nagradnega sklada, ki je bil sestavljen iz pršuta in gajbe pira. Te napake prihodnji mesec ne smemo ponoviti.
Med našim skrbnim načrtovanjem je v oštarijo planil rajnki knap Ine. S sabo je prinesel pečeno svinjsko kračo in jo postavil na sredino mize. Prinesli so nam še kruh in čebulo in mesnatega artikla smo se brez obotavljanja lotili. Rajnki sem rekel zato, ker je Ine od sedaj naprej penzionist. Je eden zadnjih idrijskih rudarjev, ki odhaja v penzijo iz rudnika in to star manj kot petdeset let. V preteklih letih je bilo zaradi bonifikacij in predčasnih upokojitev takšnih kar precej.
Med dobrodošlo malico smo mimogrede odkrili varianto za omilitev protikadilskih ukrepov. Če izhajamo iz tega, da je ena glavnih težav kadilskih abstinentov ta, da ne vedo kam z rokami in kaj početi ob kavi ali pivu, bi bila očitno rešitev v pečeni svinjini. Ko smo opazovali tobačne zasvojence kako med oblizovanjem prstov sploh ne pomislijo na tobak, smo zaključili, da bi bilo smotrno namesto polic s tobakom montirati pečice v katerih bi se vrtele mastne prašičkove nogice. Sicer pa, to je zgolj in samo predlog.
To je seveda le manjši del zadev, ki smo jih uspeli obravnavati. Vsega si nisem zapomnil.
Lahko sicer še omenim, da je dobro biti v dveh nadzornih odborih in da so v vrhunskem športu itak vsi dopingirani. Lahko še povzamemo dogodek, ko se je šoferski kandidat v JNA s svojim FAP om prekopicnil v Drino. Izpita ni opravil, smo pa mimogrede navrgli nekaj faktov okoli višegrajskega mosta in Andrićeve bukve. Asociacija pač. Tu so tudi še ameriški mostovi, don Pierino in veliko vremenskih podatkov. Ampak to so že stvari, ki so bile obravnavane premalo resno in temeljito.
Ja to danes je bila pa res zmeda.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev na “OMIZJE….končno spet”

  1. vlatka vlatka pravi:

    Če bi si enega prižgal/i, bi bil/i umirjen/i (kaditi cigareto z guštom, je popolni užitek) in debate bi potekale umirjeno. NIhče ne bi nikogar preglasil.

    In bi verjetno vedeli, da slon, vsaj po moje, POJMA NIMAM O TEM, A KOLIKOR VIDIM SLONE, NIMAJO KOPIT…, niso kopitarji.

    In namesto, da bi si dali gušta z vdihovanjem omamnega vonja cigaret, bi se vi redili (ko svinje) z prašičkovimi nogami.

    Ma mislim…. ;) ;) ;)

  2. vlatka vlatka pravi:

    Aja,

    zakaj mislim, da nimajo kopit? Ker še pri nobenem slonu nisem videla podkove :lol: :lol:

  3. Fajfk pravi:

    Sloni sploh niso kopitarji,ampak ??? Naslednje je iz revije GEA!
    Slon spada med prstarje, čeprav je pravzaprav podplatar. Dolžina posameznih kosti je značilna za podplatarje, zlasti kratke dlančnice ter stopalnice. Slon ima res dvignjeno peto, a je podložena z močno vezivno tkivno blazino, ki omogoča tako težki živali dovolj prožno hojo. Torej s podloženo peto pritiska na tla, kakor mi, kadar imamo čevlje z visoko peto. Prsti pri slonu so zaraščeni v tkivo in niso prosti. Na koncu prstov so nohti. Noge pri slonu stojijo navpično kot stebri, saj le tako lahko kosti vzdržijo tako veliko telesno maso. Več si preberite na http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=533

  4. likard37 likard37 pravi:

    Glede slonov je zadeva torej rešena. Fajfk, najlepša hvala! Odleže, a ne!?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !