Ne, kar tako pa ne morem odriniti. Najmanj kar moram storiti je, da se dostojno poslovim. Poslovim od BLOG a, od PC ja in od vseh dvajset obiskovalcev/dan. En dan se mi je sicer število visitov potrideseterilo in sem se kar ustrašil kaj se dogaja. Pozneje so mi povedali, da se je naslov mojega posta ( po bogve kakšnem ključu….a kdo ve?) znašel na naslovni strani Blogosa.
Sicer ne grem daleč. Bogvaruj! Grem samo na morje , za en teden. Nepričakovano, nenačrtovano in mogoče se prav zato še kar veselim. Običajno namreč nsem bil ravno zagnan za kakšna morjevanja. Tokrat tudi prvič gremo z nekoliko manjšo zasedbo. S celo družino je bil to običajno zajeten logistični zalogaj, ki je poleg vsega vključeval še dobrotnika, ki je z obveznim dodatnim avtom priskočil na pomoč prvi in zadnji dan.
Sedaj posebnega taksista ne potrebujemo, saj imamo že v familiji več šoferjev in tudi dodatno limuzino. Sori, v prometnem tako piše. Drugače je pa to renault 5. Prva limuzina je Škoda Felicia. Pozor nimam se namena hvaliti.
Olajševalna okoliščina je tudi to, da je destinacija zelo blizu. Dovolj blizu, da Plemeniti niti slučajno ne bi dopustil možnosti, da ni na slovenski zemlji. Je pa vseeno v tujini.
Dobro je tudi to, da gremo na morje skupaj z velikim delom omizja. Naj vas to ne čudi preveč, nastanjeni bomo stotine kilometrov narazen, vendar pa, pazite , ob istem morju adrijanskem.
Alora, se vidimo!