BONUS JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO
v afektu 18.07.2007
Kar nekam prepogosto se moje misli zadnje čase ukvarjajo s temi mučnimi socialnimi razmerami v moji okolici. Pa prav zares bi si rad kakšen dan vzel urico časa in si privoščil malo blagodejne poetično patetične ustvarjalnosti. Pa me že nekaj zmoti ali pa vsaj, kako naj rečem, pritegne mojo pozornost.
Pri mojem bonusu se je to zgodilo sicer že večkrat in vedno je ta zadeva imela name preveč neugoden učinek, da bi kar stipkal svoje vtise. Nisem namreč želel objavljati kakšnih zagrenjenih proletarskih modrovanj polnih zguzanih rdečih parol.
Sedaj pa je tega dosti. To preprosto moram nekomu povedati.
Delam v firmi, ki je prava zgodba o uspehu. Fabrški cajteng je briljantna publikacija polna nasmejanih obrazov in modrih vizionarskih člankov. Za korporacijo, kjer puščam svoja najboljša leta, je rajnki minister Lahovnik pri omizju rekel, da je pravi primer za to, da se da v teh časih tudi drugače, bolje.
O plačah je vedno nekoliko mučno govoriti in tudi vedno je ob številkah , ki nam jih kdo pove nekaj vprašajev. Za ilustracijo vam lahko omenim plačo delavke, ki dela v fabriki 32 let, nima plače z ničemer obremenjene, ni bila na bolniški, nima nobene nadure ali nočnega dodatka in ji je pri junijski plači zmanjkalo tri eure do številke 400.
Kot rečeno, samo za ilustracijo. (Jaz gospo presrečen šibam za slabih 20%.)
Vendar pa imamo kljub tej dvojni sliki in včasih turobni realnosti v daljavi pred sabo svetlo lučko. Imenuje se bonus. Ta dobrobitni institut so moji dragi delodajalci ustanovili pred dvemi leti. Izplačeval naj bi se vsake tri mesece in sicer v višini 100 eurov. Lepo!
Ampak! Vedno je kakšen ampak! Stvar ima svoja pravila. Poenostavljeno povedano gre to tako:
Če je odstotek bolniške nad 5%, se od tistih 100 E odšteje do 25 %.
( v fabriki, kjer je velika večina delavcev žensk, ki so tu že tri desetletja in imajo svoje zdravje dodobra iztrošeno. Zaradi dolgoletnega enoličnega garanja in, seveda, zaradi let.)
Če je odstotek neefektivnih ur nad 5 %, se lahko odšteje še drugih 25 %
( kar pomnim, se je na strojih menjavalo serije, popravljalo in obnavljalo)
Če kakšen procent presežemo predviden procent reklamacij ( pozabil številko) se odšteje še nadaljnih do 25 %.
(Reklamacije kot reklamacije so posledica sto stvari, slab material, slaba tehnologija, prehud tempo in , seveda, res je, človeških napak.)
Zadnja četrtina ostane , če je ugodna prodaja, naročila in še kaj , kar je le v zelo majhnem delu odvisno od nas v spodnjem štuku.
No, eko in s tem strašnim bonusom nam mahajo na vsakem sestanku, ki jih je več kot v Kardeljevih časih. Omenjajo nam ga na izobraževanjih kot enega od načinov motiviranja. Za piko na I pa je bonus opisan in orisan na oglasni deski in od tam me pozdravi vsaj dvakrat, trikrat na dan.
Če hočeš biti do nekoga pokroviteljski, aroganten, nefer in žaljiv, če hočeš nekomu povedati , da je bedak, bitje nižje vrednosti , če hočeš poudariti svoj vzvišen položaj, potem imaš za to več poti:
Ena je, da človeku poveš v obraz: »Evo,sori prjatu,ti si en drek vreden smrdljiv izmeček!”
Ja, druga pa je med ostalimi lahko tudi ta, da ljudem daš bonus.
V dveh letih (8 kvartalov ) so nam naši gospodje izplačali 21 (enaindvajset) Eurov.






19.07.2007 ob 02:06
Veliko je takih zgodbic, v tej ljubi fabriki.
Pred letoma je linija, ki nanese največji budget v mošnjiček, začela z 4 izmenskim delom, da bi prineslo še več kapitala, so kupili strokovnjaka, ki je ocenil, da se da ljubo normico nabiti še za 50% več, seveda nismo dvomili, kljub uporom smo spoznali da imajo prav, čeprav teh papirjev z izmerjenimi časi nismo smeli videti?!?. To, da pa smo ob premetavanjih 40 kilskih komadov že prej hodili z povešanimi rokami domov, in da je polovica posadk žensk, ni pomembno. Verjetno pa vzroku, za povišanje želenih komadov na šiht ni botrovala možnost večjega števila naročil od kupcev, ampak res samo 5 minutna kava, in to včasih kar dvakrat!
Seveda smo za 4 izmensko delo pričakovali kakšno dodatno vzpodbudo v obliki zelenih številk, ampak saj smo vendar dobili že nedeljski dodatek. Ja res bili smo prepožrešni. Kljub vsemi ugodnostmi je nekdo hotel preizkusiti, še kakšno nižjo linijo, lahko rečem le da sem videl, da je iz pisarne šel hitreje kot je prišel. In da sem bil to jaz.
Zdaj o vzdušju ne bom pisal, ne vem v čemu je vzrok da edino ta linija med odmori ne hodi na zrak! Je pa pred časom prisotna še ena novost. Sedaj so “mojstri” linij jasno da, javno osramoteni na oglasni deski, če pišejo prevelike čase neefektivnih ur. In seveda mora, preden pretegne noge in usta po mučnem sedenju in pogovorih, poskrbeti, da kljub celodnevnem norenju, se ob 15 minut do konca šihta, naredi še 3 komade…
…in če takrat ne popizdiš!
Še dobro da drugo leto končam z študijem.
19.07.2007 ob 04:34
E, Bicer moj in Dorin in brat Ref- Comp, kaj naj še rečem na vse to. NIč, lep pozdrav!