POKOSIL SEM DOLINO
miks 5.07.2007
Moja današnja objava zna biti nekoliko neartikulirana. Vzrok gre iskati vmojem bistveno poslabšanem počutju. Na šihtu sem bil le nekaj ur, po malici pa sem v borbenem stanju odšel v Jagršče (nazaj v planinski raj). Lotil sem se košnje doline pod bajto. To je že 13. od 16 delov Burje (ime domačije), ki jih moram pokositi. Zakaj se takšna strma, zaraščena , mahovnata reber lahko imenuje dolina ni znano nikomur tod okoli. Najprej sem se lotil obkoševanja z nitko. Že takoj v začetnem žaru se me je lotila zadeva kapitalno zezati. Ko sem tretjič namotal laks, sem le nekako končal s smukanjem trave okoli leskovja. Takrat sem vžgal buherco. Gonil sem jo tri ure. Vmes sem se ustavil samo takrat, ko mi je odneslo zamašek z rezervoarja in sem ga iskal 20 minut. Nekako sem se le prebil do vrha. Za hec ( hec in pol!!!) sem se odločil, da si naložim repete in sem se spustil v grbinasto strmino na drugi strani. Tam je buherca popustila vsem naporom in odletela sta dva jako pomembna šraufa. Stanja nisem hotel pustiti takšnega zato sem vžgal taveliko kosilnico (BCS letnik 69) in dokrajčil travo in sebe. Vmes mi je tudi s tega rezervoarja odletel zamašek. Nadomestil sem ga s tistim s FRUC a. Ga bomo mogoče našli med grabljenjem. Prej še nikoli nisem izgubil nobenega zamaška. V glavnem ta dodatek mi je skupaj s tehničnimi motnjami izpil vse moči, zato sem se brez omenjenih moči zagnal še v en obronek. Od tam so me prepodili pošastni oblaki, ki so prinašali nevihto. Teh se na Burji nekoliko bojimo, ker pogosto pošteno seka. Pred leti je strela tudi oplazila taščinega očeta in možak menda od tistikrat ni bil nikoli več čisto ‘ta prav’. Med nevihto sem zamenjal svoje prešvicane cota za bolj suhe in popil liter vode, trojno kafe in pol flaše ledenega čaja. Totalno dehidriranost je zamenjalo neprijetno klokotanje v abdominalnem področju. Ko se je dež umril, nas je počakalo tole:
Tam sem sedel in gledal. Moja utrujenost se mi je zazdela čisto nepomembna!
6.07.2007 ob 07:10
Menim, da ti je bilo s tem pogledom kar nekaj trpljenja poplačanega
6.07.2007 ob 08:52
Super slika. Drugače pa čutim tvoje trpljenje. Sicer moja parcela ne zajema cele doline kot pri tebi, a vseeno se nič ne veselim košnje, ki me čaka ta vikend.
6.07.2007 ob 11:12
Dare, koliko enega “orodja” si zamenjal … Ata je nas otroke vozil z BCS, samo da smo se peljali, viseli smo mu s kosilnice na vse strani.
Zdaj pa moj ata prepusti kosilnico sinu, sam pa maha le še s koso … Ta nič ne ropota, noben zamašek se ne izgubi, bencina ne zmanjka … Le kdaj pa kdaj je taka, kot bi bila žaga.
Upam, da ne bo zamaška kakšna krava požrla (moje rokavice je). Dobro, da obstaja fruc, kajne.
Mavrica … prelepa je … in hribi pod njo tudi … Želim ti, da bi lepote teh krajev vedno prevagale nad težavami, ki jih prinašajo odročni strmi kraji.
6.07.2007 ob 15:22
Kapodol, še je upanje.
6.07.2007 ob 18:01
Ja slika je pa res “ratala”. Prjatli so me vprašali, če sem jo imel že od prej kje spravljeno in sem jo samo tako uporabil. Bila je posneta točno takrat kot piše in to s hčerkinim telefonom in evo, super. Edino v živo je bilo še lepše
8.07.2007 ob 06:54
Tudi mi smo ta vikend v naši Dolini. Nekaj podobnega.Šefe je švical cca 4 ure dopoldne in popoldne s BCS, zvečer pa še z rotacijsko. Je imel roke do tal. Včeraj smo obrnili, danes pa bomo pograbili.
Take lepe mavrice pa pri nas ni bilo
Imamo pa en podoben razgled
9.07.2007 ob 12:59
svetujem: kupiš prestavljivo električno ograjo, spomladi zagradiš, kupiš par mladih kozic, dobiš jih za kakih 40-60 €, jih spustiš na pašo do jeseni. Uživaš v lepo popašeni dolini, se večkrat nasmeješ ob opazovanju iger in vragolij, ki jih počno tvoje živalce, poskrbiš za svežo vodo. Jeseni pred mrazom, kozice
a)prodaš
b)v kolikor imaš hlev in hrano - prezimiš v hlevu
c)prirediš piknik, na katerega pripelješ mesarja
Razgled: lep, brez dodatnega truda - zagotovljen
9.07.2007 ob 16:42
S kozicami sem že poskusil in vstrajal kake tri leta. V tem času sem ugotovil, da imajo ta prijazna bitja nekaj neprijetnih stranskih efektov. Poleg tega si ne morem privoščiti vsak dan voziti na ranč (preko 20 km), draga tašča pa se tudi ne more več ukvarjati z njimi.Potem je tu še težava s površino. Skoraj 6 ha ne more obvladati par kozic. Drugače imaš pa kar prav. Spet se bom spomnil na to , ko(če) bom šel čez 20 let v penzijo. LP
10.07.2007 ob 07:56
No, pa si zaslužil, trud je poplačan, pa še mi imamo nekaj od tega
.