SONET BREZ MOTIVA

Bral sem pesem,ki jesenski dež opeva,
začuden,zakaj umetniku je mar.
Kaj mu je dajal manj od jasnega neba,
kaj več bi mu vzel mrzli snežni vihar.

Jaz gledam pogosto nebo nad seboj
a tam ne najdem sledi in poti,
naj je poln oblakov ali pa čist in opran,
odgovor nekje tukaj bliže tiči.

In tukaj iščem,pa ne le pred vrati,
v globinah stvari,besed in ljudi
in često se najdem v lepi zagati.

Vendar poskušam,pa spet in spet
in pogosto uspeha nekako kar ni
je pa tu vsaj zadoščenje-moj mali sonet.

dare