Mojih sedem
miks 26.06.2007
Prijetno sem bil presenečen , ko sem bil izzvan s strani wantyike čeprav sem bil v isti sapi postavljen na realna tla. Menda punca ni vedela koga bi še lahko dala na spisek. No, tukaj je na hitro stipkan spisek sedmih dejstev. Mogoče bi bilo bolje, če bi jih opisal več, mogoče je pa že sedem prevelika številka. Kdo bi vedel. Seznama za naprej nisem pisal. Tod okoli zaenkrat še ne poznam prav veliko ljudi.
Torej:
1. Nekaj pišem, čeprav v življenju formalno nisem prišel dalje od osnovnega opismenjevanja.
Medij za svoje izdelke sem moral skoraj dobesedno narediti sam. (glasilo Platntaf). Sreča mi je potem prinesla BLOG.
2.Muziciram, čeprav glede na osnovne predispozicije (posluh, občutek za ritem in podobna šara) tega ne bi smel oz. mogel početi . Je pa to že precej let dokaj pomemben del mojega življenja. Pomembnost moje glasbe merim skoraj izključno še v številu dodatnih plač, ki jih tako letno zaslužim. (okoli tri…..moje plače..taxfree!)
3. Abstiniram, čeprav mi nič na svetu tako ne diši kot pivo. Pomagam si z bolj ali manj brezalkoholnimi nadomestki.
4. Ne kadim, čeprav sem kategorično proti protikadilskemu zakonu.
5. Blefiram, čeprav to sovražim. V olajšavo si jemljem dejstvo , da to počne velika večina ljudi. Jaz jemljem kot eno glavnih lastnosti zorenja človeka odvajanje od blefiranja. Upam, da v hitrosti in intenzivnosti te terapija marsikoga prekašam.
6. Sem epileptik, čeprav tega ne maram.
7. Najbolj na svetu ljubim svojih sedem žensk. Ena od njih je moja ljubljena ženkica, ostalih šest so moje hčerkice. Tu ni potreben noben čeprav!!!!
27.06.2007 ob 08:26
No da ti na hitro pustim en komentarček:) Najprej seveda dankešun za pozdravček;) Em… Kar se tiče tvojih sedem. Sedem ni velika številka, a hkrati je. Saj veš za sedmimi gorami, za sedmimi vodami je živelo 7 palčkov– No enivej. Sedem je pravzaprav ševilo-praštevilo, če dodamo matematiko-in je ravno pravšnja. Ni velika, niti ne mala. Tk, da;) Lepo lepo. Ustvarji še naprej ane:) Bye bye:)
27.06.2007 ob 08:41
zanimivo, zgleda da je bilo prav da sem te izbrala:) dober zapis:) res da nisem vedela, ampak sem izbirala med tabo in še dvema:>:P
27.06.2007 ob 09:40
Blažen med 7 ženskami….hmm, vse čestitke !
27.06.2007 ob 11:25
Ja jest bam pa riku sam tu punca sprav se u roke pa te tud mama nabu več krigala.Pa mogoče boš dobila tudi pravega fanta….. no pa še tista pripovetka bom mal popravu(za sedmimi gorami,itd živi pošast, ki pravi O PIČKU MATER KI JEST ŽVIM.)Ker za sedem ih imeti pa moreš kar malo pomigati pa ne pa žurih.
27.06.2007 ob 11:40
Kako zdržiš med tolkimi ženskami???
27.06.2007 ob 14:14
8.Ostal si dedec, čeprav bi marsikdo ob nekaterih postavkah izmed sedmih počepnil!
29.06.2007 ob 09:59
Sedem žensk! Moj mož se je včasih hecal, da ima harem. Tudi moj mož ima sedem žensk: eno ženo in šest hčera!!!
29.06.2007 ob 11:33
Torej le nisem edini. Ana , lep pozdrav vsem skupaj!
29.06.2007 ob 13:47
Veš Darko, mislim da bi se vsi ki komentiramo tvoje odlično pisanje ( iz pietete do pisatelja in pisane besede )morali zamisliti nad svojim nivojem izražanja.
Blagor ubogim na duhu……
30.06.2007 ob 08:29
Vojko,
jaz glede nivoja izražanja ne bi bil ravno preveč strog. Mnogim ljudem to očitno ne pomeni veliko. Marsikoga izražanje v narečju ali slengu tudi zabava. Seveda je nekaj tudi takšnih, ki o slovnici in pravopisu nimajo pojma. Ravno glede teh dveh zadev imam tudi sam marsikdaj kakšno neznanko. Je pa še nekaj; zelo sem vesel vsakega komentarja, ne glede na konstrukcijo in obliko. Lep pozdrav in dobrodošel na čimprejšnji ponovni obisk!
30.06.2007 ob 10:13
Moj dragi je sicer zadržan do teh računalniških stvari, prosila sem ga pa, da prebere tvoji sedem.
Oba se naju je dotaknilo.
Tile ČEPRAV kar pretresejo.
Pisec, čeprav … (kar sem videla: lepo pišeš, kaj pomeni doktorat, če pa včasih človek ne zna neke stvari niti pojasniti …)
Abstinent, čeprav … (govori o pameti)
Nakadilec, čeprav … (govori o strpnosti)
Glasbenik, čeprav … (govori o veselju do nečesa - kljub vsemu, pa tudi o volji, ki včasih dela čudeže …)
“Imetnik” sedmih žensk, brez čeprav … - prelepo!
Epileptik, čeprav … Res, to se me še posebej dotakne. Nekatere bolezni povzročajo tudi zadržke pri drugih ljudeh. Spominjam se deklice na naši OŠ, zadnja leta, ki so jo sošolci krcali po glavi, češ, da je v njeni glavi nekaj narobe. Jezna sem, da so učencem ravno toliko predstavili bolezen, da so “vedeli”, da je z deklico nekaj “narobe”. Jezna sem, da v šolah predvsem učijo snov in učijo o sprejemanju “drugačnih” na splošno, konkretno pa ni vaje v tem. Ne “vadijo” v najbližjem okolju.
Srečno in hvala, ker si dal sebe …
30.06.2007 ob 10:48
Ti imaš šest hčerk? Vsa čast! Dobro napisano.
30.06.2007 ob 12:32
#4 Deliva
1.07.2007 ob 10:01
Ana,
nisem pričakoval komentarjev na to mojo objavo, posebno ne takšnih, tako pozitivnih kot je tvoj. To so se mi zdela pač samo preprosta dejstva, ki iz njih načelno ne maram delati velikih debat. Okoli moje epilepsije imam sedaj celo malo slabo vest. Sicer se tudi sam dobro spominjam, ko mi je bilo kot otroku prepovedano o tem govoriti, vendar sedaj nimam z boleznijo skoraj nobenih težav. Lahko bi rekel, da normalno živim in razen najbljižjih prijateljev malokdo ve, da imam ta problem. Mogoče bom kdaj pozneje okoli tega povedal kaj več.
Glede moje velike družine je pa tako. Zanjo ni ne prave razlage, ne povoda , ne razloga. Preprosto so se v življenju stvari tako odvile. Včasih je bilo s tem malo krize, včasih veliko krize, zdaj pa si že dooolgo niti slučajno ne morem predstavljati, da bi bilo kakorkoli drugače. Imam krasne otroke. Za to si delno domišljam, da imam zasluge sam,(skupaj z ženo seveda), delno imam pač srečo, velik del pa je to ravno posledica tega da nas je veliko. Zdi se mi, da si učiteljica in glede na to , da si pedagog v času edinčkov in razvajenčkov, verjetno dobro veš o čem govorim.
1.07.2007 ob 10:16
Če jemljemo stvari preprosto … če jemljemo življenje odprtih rok … potem je lepo živeti …
To takoimenovano načrtovanje družine precej utesnjuje življenje, se mi zdi.
Meni se zdi še najbolj pravilno sprejemanje - nekako se mi zdi, da o vsem ja ne moremo odločati ljudje …, da lahko kaj prepustimo …
Eni imajo to za neodgovornost, toda težko govorimo kaj dosti o tem na ta način … tudi v zvezi z ljudmi, ki so strogo omejili na dva ali enega otroka.
Vedno sem si želela imeti veliko družino, splošne naklonjenosti družbe je pa malo premalo, da bi se bolje počutili v vsakdanu. Zame je lepa zadeva Anin sklad (poznaš?), tam je toooolikooo otrok! Tam si normalen, če jih imaš več!
Moj poklic: pravzaprav nisem zaposlena, je pa to moja izobrazba … Problem, se mi zdi, so le nekateri edinčki, tisti, ki jih vzgajajo v neko posebno smer (z nikomur ti ne bo treba deliti … in podobno). Mnogi edinčki so super. Problem so lahko tudi otroci iz večjih družin, gre po moje predvsem za razvajenost. Meni osebno je zelo težko biti pravična, “enaka” do vseh … Nemogoče je to …
Kako tebi gre vzgoja?
4.07.2007 ob 00:42
Fajn jima gre, vse smo full pridne!
4.07.2007 ob 15:55
Anja, kako lepo!! Razen včasih, kaj?
5.07.2007 ob 13:02
Ne ne, tu ni potreben noben razen!
5.07.2007 ob 17:44
Ima pa vaš oče krasne zagovornice!
Bog ve, ali bi moje punce tudi zagovarjale svoje starše!
5.07.2007 ob 18:46
Nenavadno, kako se je brez moje vednosti tu razvila debata. No, pravzaprav, kar tako naprej!
5.07.2007 ob 18:55