Omizje je danes v večerni debati z zares rahlo okrnjeno razsodnostjo sprožilo razpravo o veri. Izkazali smo se večinoma kot skupina ateistov z mnenjem. Ta naziv navajam, ker to niso ateisti, kot jih je razlagal ex šef slovenskih fajmoštrov Rode, ki je ateista označil kot nerazmišljujoče bitje, ki živi z dneva v dan in svoje bližnje po smrti vrže v smetnjak. Nekaj malega naših članov je okoli ateizma tudi malo kolebalo vendar svojega pravega odnosa do trenutne dileme niso znali dovolj nazorno pojasniti. Ker stvari nismo uspeli do konca definirati, dajem v razmislek nekaj verzov. Verzi so lahko dobro sredstvo za reševanje takšnih zagat, posebno kadar zaidemo v metafizične sfere:

Tako ponekad te reči mi dodju k’o jeka,
Kad bure se spuste, pa pacovi napuste brod.
Ne brinem mnogo o njime; vrate se s lepim danima;
Pa idemo dalje i plovidba traje k’o pre.
Al’ znam da…

Neko to od gore vidi sve.
Povlači te konce; igra se.
Postavi na svoje mesto svako dobro, zlo još pre;
Sve vide oći sudbine.

Đ.B.