dare.likar@siol.net

UČENI PRIJATELJ

20.04.2007 · 1 komentar

»Od kod vse to pobiraš, stari?«
» O čem govoriš?« je pristno presenečeno vprašal.
»Te tvoje pripombe, tvoji komentarji! Saj se vendar poznava. Učen nisi kaj prida. Sva skupaj pogorela prej kot sva se lotila učenosti. Najbrž si načitan. Seveda, to bo. V knjigah tičiš vse dneve ko te ni na spregled!«
»Pa veš, starina prismuknjena« zavzel je položaj za globje razlage in se mi približal za nekaj pedi » pa veš, da si usekal totalno popolnoma mimo!«

Prav posebno je poudaril, da sva res stara znanca, da bi moral bolje razumeti njegove načine. Hvala, ta mu že dobro dene, to ja, a resnica. Joj , prijatelj kje je tista nesrečna resnica. Ne z načitanim, z nepismenim dedcem si se lotil razglabljati o učenosti iz knjig. Desetletje ali več je že kar da je bil zadnjič sposoben prebrati celo omembe vredno knjigo.

»Pa zadnjič si pravil o Gogolju in Gončarevem, ko smo se nekaj zapletli v takšno debato! Kaj je bilo to?«

Nekaj o blefu,o fintah o ignoranci je potem pleteničil. Vse manj sem ga razumel. Iz enciklopedij, da ve nekaj o pisateljih. Kratke biografije si je že davno zapomnil. Namesto veličastnih stvaritev je preletel šolske obnove in skrajšane prirejene zgodbe.
Nepismeni otopeli možgani ne morejo brati!

»Ne le da ne morem knjige, fizično nisem sposoben prebrati prospekta, vrstice se mi pomešajo že pri drugem poglavju navodil za uporabo in kuharski recept je zame literarni zalogaj.!«

Njegovo nakladanje bi uvrstil med običajne črnohumorne vložke a moj prijatelj je deloval resno, utrujeno in nehumorno:
Še sem ga hotel opogumljati! Omenjal sem mu prijetno poslušanje njegovih komentarjev. Celo o tem sem mu pravil, da je on tisti , ki ga nazadnje vprašamo za mnenje. In od kod bi dobival takšne izraze in točne podatke, če bi bil res tak bedak?

»To so finte stare kot človeška neumnost !«, je rekel z nekakšnim utrujenim cinizmom. »Tri štiri besede potegnem s kakšnega slovarja in jih potem v naslednjih debatah malo pretirano uporabljam, pa še vedno ne toliko da bi kdo kaj opazil. A se ti sploh sanja kolikokrat sem zadnje dni rekel vehemenca, sinergija, metafizika ali diskrepanca?«

Gledal sem ga bedasto in vse manj mi je bilo jasno.

»A imaš kakšno bolezen, okvaro ali kakšno drugo čudaško zadevo?«

»Ja, kar po nekaj od vsakega!« je dejal, kot bi to vprašanje že pričakoval » In še nekaj ti moram povedati, » dajal je že kar nekoliko jezen, nerazpoložen vtis« pojma nimam več o čem sva sploh govorila!«

Nič nisem več poskušal brskati po njegovem slabem dnevu. V miru sva spila naročeno pijačo, govorila o nogometu in pokomentirala dve ali tri mimoidoče mladenke.

Saj ni slab človek ta moj Spidi!

  • Share/Bookmark

Kategorije: v afektu



1 odgovor ↓

  • Morska // 6.05.2007 10:07

    Debate so … da… lahko kar zanimiva reč… zadnje čase se sprašujem, ali se imam sama za tako učeno, da se mi včasih ne da s kom na pijačo, ako imam občutek, da bo debata na “prenizki ravni” in se odločam za tiste ljudi, za katere vem, da so sposobni debat v “višjih sferah”. Takih, pri katerih moram neprestano imeti v pogonu možgane in take, ob katerih sem na koncu malce izmučena, a hkrati odnesem s seboj vsaj torbico novih spoznanj.
    No, seveda je pri takih odločitvah po sredi čas… če bi ta ne bi tako ozkosrčen, bi šla na pijačo večkrat… :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !