V ŠTALI JE ŽIVA ŠTALA
miks 6.4. 2007
Verjetno je “ogromno” število ljudi zgroženo opazilo, da sem že nekaj dni odsoten. Glejte spoštovani, temu se pa res reče pomanjkanje časa. Ranč, kjer pogosto preživljam svoj prosti čas je oddaljen dvajset kilometrov, zato ponavadi ne morem vsak dan kmetovati. Ta teden pa so razmere nekoliko izredne. Že prva od štirih koz je s svojim porodom maksimalno zakomplicirala. Ima sicer dva krasna, močna kozliča, vendar je sama oslabela in smo jo komaj obdržali pri lajfu. Seveda ta čas mala dva nista mogla sesati in smo zato od soseda privlekli drugo kozo za dojiljo. Ker koza včasih ne mara dojiti drugih mladičev, je treba to dojenje nadzorovati oziroma žival zvezati in držati, da se mladička najesta. Poleg tega ima dojilja tudi svoja dva mladiča, ki sicer že jesta drugo hrano, vendar rabita tudi še nekaj mleka. Pripraviti jima je treba mleko v prahu in ju nahraniti, kar je precej podobno wrestlingu, saj sta živali popolnoma nori, da o njuni moči ne govori. Za piko na i je tu še moja tašča, ki običajno hrani živino, ima pa problem da takšne težave jemlje podobno čustveno, kot če bi hudo zboleli otroci. Mislim, res, živa štala.
Aja, če kdo želi tri visoko breje koze mešanke, kozla in eno kozo trenutno malo slabšega zdravja in dva mladička……..cijena sitnica…….šenkam…….al pa še sam dam nekaj zraven.






8.4. 2007 ob 18:25
Tole pa prav zares prava borba, upam da se vse skupaj srečno konča. Če ne drugače, pa z zamenjavo gospodarjev. Verjetno bi se ti vseeno prilegel malo bolj umirjen počitek na ranču. Si me kar malo ustrašil, ravno te dneve sem razmišljal, da bi nabavil kakšno žival tudi za moj ranč. Pa ne bo zneslo.
8.4. 2007 ob 20:42
Jaz bi imela koze, bi bile vsaj bolj prijetne ko naša soseda, ma ni placa
8.4. 2007 ob 20:52
Grison! Kar pogumno, resničnih težav z živalmi je ponavadi veliko manj kot jih pozneje brez potrebe naredimo sami.
Vlatka, lep pozdrav. Škoda zaradi placa. Kozice so prijetna in prijazna bitja.
12.4. 2007 ob 10:20
Sam sem ovčar že slabih deset let in še kako poznam take in podobne težave z živalmi. Porodi so vsekakor zahtevno opravilo, saj so tu največje izgube v hlevu, zato se je v izogib težavam smiselno pogovarjati z izkušenim rejcem ( za to vsi pogrešamo Grošelj Staneta). Ena od rešitev je vsekakor da visoko brejo žival ločimo v poseben boks, saj se tako nov rojeni mladiči ne bodo pomešali med ostale stanovalce hleva.
Vsekakor pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da nas življenje preizkuša na razne načine in da moramo stvari sprejemati bolj razumsko kot čustveno , v nasprotnem se nam slabo piše.
Slabo se nam piše tudi če se bomo še naprej zavestno oddaljevali od narave. Naše živali pa skrbijo, da tega ne počnemo tako izrazito. Lepo te pozdravljam Vojko
12.4. 2007 ob 21:33
Vojko,
Lep pozdrav. Kozice sem oddal. Če bom kdaj v bodočnosti imel to srečo, da bom naravi lahko tudi fizično bliže, kot razmišljaš v svojem prijaznem komentarju, bom zagotovo imel tudi živali. Do takrat pa bom pozitivno energijo iz narave srkal kako drugače.
13.4. 2007 ob 07:27
Hvala lepa za nasvet, morda bom resno premislil. Če zgradim štalco, bo stvar že dozorela, takrat se bom z lahkoto odločil
.