UMRL JE MARŠAL

28.03.2007 ob 18:40

To me je nerazumljivo  razjezilo!

Nikoli se v debatah omizja nisem počutil kot tisti, ki ima vedno prav. Lahko, da sem kdaj tako učinkoval na druge, posebno možno je to za tiste ne čisto vsakdanje člane, vendar sam pri sebi tako zagotovo nisem mislil.

Še najslabše se glede agresivnosti v polemiki obvladujem takrat, ko v zraku okoli mene zavibrira kateri iz železnega repertoarja oštarijskih stereotipov.

Bogve kako smo prišli na tematiko, ki je navrgla spominjanje sedečih okoli mene na davno leto osemdeseto, na maršalovo smrt, na komentarje Tomaža Terčka in na spektakularen beograjski pogreb. Omenili smo pozitivna, mojega spoštovanja deležna čustva pa tudi kakšno pikro se je zaslišalo.

Nenavadno je bilo mogoče, da smo te stvari sploh omenjali a problema okoli tega res ne vidim.

Problem sem zaslutil v nujnem, neizogibnem pojavu, ki sem ga čakal kot odmev v alpski soteski. In prišel je čez pičlih nekaj minut . Na dan je planil v obliki obvezne stokrat premlete debate o zlatih časih, ki so nam menda takrat , ko je kraljeval že omenjeni Tito, točili med in mleko.

To mi pa res stopi na žulj. To me pripravi do pretiravanja in preveč vehementnega nastopa. Z dvignjenim utripom se kljub številčni premoči zoperstavljam nerealnim primerjavam med tako različnimi časi. Pa že stokrat sem sprevidel, da ne morem spremeniti mnenja ljudi in jim dopovedati, da takrat hrana ni bila zastonj, da stanovanj niso talali kot žemlje in da je veliko lepih spominov plod takratne kolektivne, dostikrat simpatične in pozitivne naivnosti.

Sovražim se takšnega. Vsedel se bom za kompjuter, da se pomirim. Sreča da obstajajo blogi!

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “UMRL JE MARŠAL”

  1. chobson chobson pravi:

    Ja, tudi jaz sem živel v “izobilju socializma” pa se do sedaj nikoli nisem pretirano spraševal kaj je bilo resnično in kaj namišljeno.
    Mislim da smo sedaj v realnosti, v kateri je potrebno za zaslužek trdo delati in če želiš kaj več moraš pač bolj trdo delati.Včasih je bilo lažje če si bil v partiji(jaz sicer ne. sem bil pa mladinski funkcionar)
    Ljudje pa smo navajeni malo delat in dobr jest in pit, pa še kaj bi se našlo.
    Nisem intelektualec in visoko izobražen in nisem nikoli razmišljal na tem nivoju.Zame je (in je še ) bilo dovolj da mam za preživet(avto,računalnik,hišo,službo) kakšno simpatijo pa ponovno iščem
    l.p.

  2. likard37 likard37 pravi:

    Tudi jaz pravim, da je realnost nekaj, selektivni spomin pa drugo. Danes so stvari problematične na en način, takrat so bile pa na drug. Brez boja in dela so zmagovali le redki in tako je tudi zdaj. hvala za obisk in komentar. LP

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !