INTELEKTUALEC

2.02.2007 ob 21:13

Vstopil je v prostor. Prostor zakajene oštarije je lepo uokvirjal njegovo boemsko postavo. Prisedel je k našem omizju. Iz oči mu je sijala potreba po tem, da izlije preprosti raji nekaj svoje poduhovljenosti. Stresel je nekaj svojih tematik na omizje in zažarel. O eni ali dveh smo tudi mi nekaj vedeli. To mu je zamajalo sistem. Nekaj sekund je deloval prestrašeno. Svojo omikanost je za nekaj minut zmečkal in jo spravil v notranji žep suknjiča. Medtem je izpil nekaj požirkov iz kozarca. Pravzaprav je v kozarec vedno le pomočil kljun in ga postavil enako polnega nazaj na mizo. Tuhtal sem zakaj ne srkne malo in si pogasi žejo ali vsaj omoči žrelo. Mogoče je kaj bolan. Mogoče mu je dohtar prepovedal delati požirke. Da ni preskop, da bi privoščil grlu lep trenutek? Morda ne prenese dveh kozarcev in pazi, da bi lahko še ob prvem nadaljeval svoje izvajanje? Ne vem! Ko je nehal vaditi dviganje vina, je potegnil svojo akademskost spet na plan. Spregovoril je o ljudski glasbi. Mimogrede je navrgel, da mu je skandinavski znanec, ki ga je spoznal bogve kdaj in kje in ki se spozna na te stvari, rekel, da imamo najbolj ničvredno narodnozabavno glasbo v Evropi. Nasmehnili smo se. Kaj nas briga. Edino nekaj nas je zmotilo. Zakaj Skandinavec tuhta te stvari” To, dragi viking, to so naše ničvrednosti! Ti lepo veslaj po fjordih in poslušaj svoje lastne!” Intelektualec spet ni vedel kam bi z omikanostjo. Zdelo se je , da jo preklada iz roke v roko kot da je vroča ali pa kot, da je sam nekoliko živčen. Kanilo mi je na pamet kaj bi bil lahko vzrok. Da ni z njo kaj narobe? “Že vem”, sem si rekel. Pogledal bom lastnika te izobrazbe v oči. To sem nemudoma storil. Nekaj v očeh mi je odkrilo problem. Omikanost je gospod napihnil in nam s tako povečano in zabuhlo mahal pred očmi. “Mislim, da sploh nimaš diplome!” sem neusmiljeno presekal in zasekal in čakal na rezultat. Gospod je umolknil in se posvetil dviganju vina. Želel je oditi. Ni smel. Potem bi se videlo, da je užaljen. Tako se je videlo po vseh ostalih stvareh, da je užaljen. Njegov premor je bil tokrat še daljši. V međuvremenu je nekdo prdnil. To je navadno rajo zabavalo in razpredli so debato o črevesnih dogodivščinah. Za višjeligaša je bil to samo še en udarec in še en dokaz, da ne spada k nam. Zaradi vsega skupaj se je le počasi opomogel, dosegel pravilen srčni pulz in dihanje. Barva njegovih uvelih lic in podočnih zavesic je spet dosegla svoj običajen, zdravo zelen odtenek. Ko je spet izpolnjeval pogoje za vključitev v življenje je izjavil opravičilo in olajševalo. “Bil sem precej v tujini” je prisiljeno hladno pri……sredi stavka ga je prekinil kuštravec s kosmatimi cokli in denarnico na verigi. “Jest sn biu tut u tujin! Sn vozu kamjon u Iraku en let.Mater!” Ob ponovnem nenadnem padcu inteligenčne vrednosti ozračja je modrec zavil z očmi, hkrati pa dobil novega zagona in napadel. Tokrat je prijavil nekaj o konjih. Običajno o konjih debatirajo pač v višjih sferah a tokrat je sedel na mino. O konjih smo vedeli boga in pol. Marengo in Hatatitla, Rozinant in Mig, trojanskega in tistega z ročaji smo navrgli za povrh. Kuštravi je dodal:”Moja mašina ma tristu kojnev, buh ja!” Kolega je še omenil, da konje učijo skakati V slog v Predazzu. To smo ocenili za neresno. Tip zraven mene je bil dotolčen. Intelekt je bil v še slabšem stanju. Valjal se mu je pod mizo med čiki in nesnago. Dvignil je čašo. Tokrat je vino tudi izpil. Zelo hitro in v nizkem letu je zapustil njemu neprimerno okolje. Pri odhodu je še bolje izgledal kot takrat ko je prišel.

  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev na “INTELEKTUALEC”

  1. WWW pravi:

    inTELEktualec

  2. gregorg pravi:

    Hehe, carsko :)

  3. Marko pravi:

    Pametni ljudje no .. :>

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !